Arhiv številk » 2000 » 4 »

Možganska skorja je sestavljena iz velikega števila različnih živčnih celic in za uspešno delo­vanje živčevja pomembnih povezav. Aktivnost določajo signali v dovodnih vlaknih, ki vzdražijo živčne celice v možganskih središčih. Od njih do efektornih organov prenašajo impul­ze odvodna vlakna. Makro- in mikroskopska urejenost možganov omogoča natančno določeno organiziranost, ki je skupaj z natančnostjo povezav predpogoj za uspešno vodenje vsega, kar … Preberite več >>

Opisani sta zgodnji stopnji razvoja peritonealne votline: stanje organov v mediani ravnini v prvi ter premeščanje organov v drugi fazi razvoja. Nakazan je njun pomen za končno stanje v trebušni votlini.… Preberite več >>

V članku je topografsko, vsebinsko in delno klinično opisana podkolenska kotanja. Podkolen­ska kotanja je z mišicami omejen romboiden prostor na zadajšnji strani kolena. Tu najdemo podkolenske žile (arteria, vena poplitea), malo safeno veno (vena saphena parva), skupni meč- nični in golenski živec (nervus fibularis communis, nervus tibialis), bezgavke (nodi lymphatici poplitei) … Preberite več >>

Bolezenskih sprememb anorektuma je veliko. Predstavljeni so posamezni simptomi, ki so pogo­sto povezani z anorektalnimi obolenji, in osnovna načela jemanja anamneze in digitorektalnega pregleda.… Preberite več >>

Bursa omentalis je navpična peritonealna špranja za želodcem, ki jo z ostalo peritonealno votlino povezuje pod jetri in za hepatoduodenalnim ligamentom ležeči omentalni foramen (lat. foramen omentale). Njeno sprednjo steno tvori želodec s svojimi peritonealnimi duplikaturami. Med malo krivino želodca in začetnim delom dvanajstnika (lat. pars superior duodeni) ter jetri je razpeta pečica (lat. omentum minus). Z velike krivine želodca … Preberite več >>

Simulacije oz. modele v medicini uporabljamo pri raziskovanju – kot dopolnitev oz. nado­mestilo poskusov na živalih, pri pouku – za učenje kliničnih veščin in posegov ter pri študiju različnih fizioloških sistemov. Modeli pljuč so bili v začetku fizični – mehanski. Kasneje in tudi še dandanes pa prevladujejo matematični ali digitalni modeli. Naša metoda dela je bila izdelava modela pljuč in … Preberite več >>

Avtor v članku obravnava funkcional­no anatomijo, fiziologijo, patofiziologijo, koronarografijo in klinični pomen koronarnih arterijskih kolateral pri bolnikih z ishemično bolezni­jo srca. Koronarne arterijske kolaterale omogo­čajo prekrvitev področja srčne mišice, ki ga os­krbuje pomembno zožena ali zaprta koronarna arterija. Kolateralna cirkulacija lahko zmanjša ob­seg in stopnjo ishemije srčne mišice. Prav tako lahko tudi zmanjša obseg srčnega infarkta ali pa celo prepreči … Preberite več >>