This post is also available in:
English (Angleščina)
Slovenščina
Bursa omentalis je navpična peritonealna špranja za želodcem, ki jo z ostalo peritonealno votlino povezuje pod jetri in za hepatoduodenalnim ligamentom ležeči omentalni foramen (lat. foramen omentale). Njeno sprednjo steno tvori želodec s svojimi peritonealnimi duplikaturami. Med malo krivino želodca in začetnim delom dvanajstnika (lat. pars superior duodeni) ter jetri je razpeta pečica (lat. omentum minus). Z velike krivine želodca poteka duplikatura k trebušni preponi kot gastrofrenični ligament, levo k vranici kot gastrolienalni ligament in navzdol k prečnemu debelemu črevesu (lat. colon transversum) kot gastrokolični ligament. Zadnjo steno omentalne burze tvori parietalni peritonej, ki pokriva trebušno prepono, aorto z vejami, trebušno slinavko, zgornji pol leve ledvice ter levo nadledvično žlezo. Zadnjo steno levo dopolnjuje duplikatura, ki kot frenikolienalni in renolienalni ligament poteka k vranični lini. Spodaj zadnjo steno dopolnjuje še transverzni mezokolon. Zgoraj parietalni peritonej zadnje stene prehaja s trebušne prepone na jetra kot koronarni ligament ter na želodčni svod kot zadnji list gastrofreničnega ligamenta. V levem robu omentalne burze je vranica, dno pa tvori prečno debelo črevo. Prostor omentalne burze razdelimo na pet podprostorov. Medialno od omentalnega foramna je preddvor (lat. vestibulum), ki se navzgor med spodnjo votlo 331 veno (lat. v. cava inferior) in požiralnikovim hiatusom (lat. hiatus oesophageus) nadaljuje kot zgornje žepno (lat. recessus superior). Preddvor se medialno nadaljuje v glavno žepno, ki se proti vranici razteza v vranično žepno (lat. recessus lienalis), navzdol pod želodec pa v spodnje žepno (lat. recessus inferior), katerega prisotnost in obseg sta odvisna od višine zrasti peritonealnih plasti peče (lat. omentum majus).