Akademski doping: farmakološka sredstva za krepitev kognicije

Kognitvni ali akademski doping zadnji dve desetletji pridobiva na zanimanju in odpira
številna vprašanja na področju medicine, nevroznanosti, psihofarmakologije in etike. V širšem
pomenu gre pri akademskem dopingu za prizadevanja sicer zdravih ljudi, da bi z določenimi,
običajno farmakološkimi intervencijami, izboljšali svoje kognitivne sposobnosti
in jih pomaknili na suprafiziološko raven. Učinkovine, po katerih posegajo zdravi ljudje,
so večinoma nootropiki ali kognitivni ojačevalci – gre za zdravila na recept (metilfenidat,
modafinil itd.), ki imajo dokazane ugodne učinke pri bolnikih s kognitivnimi primanjkljaji,
manj pa je znanega o njihovi uporabi pri zdravih ljudeh. V dosedaj objavljeni
literaturi obstajajo deljena mnenja o njihovi učinkovitosti, uporabi in varnosti v populaciji
zdravih ljudi. V ospredje te tematike so velikokrat postavljeni študenti, pri katerih
je glede na ameriške podatke prevalenca zlorabe nootropikov med 6,9 in 35,5 %. Medtem
ko nekatere raziskave ugotavljajo ugodne učinke nootropikov na zmogljivost v določenih
kognitivnih domenah ali pri reševanju specifičnih nalog, spet druge kažejo, da je njihov
učinek zanemarljiv, ga sploh ni ali pa celo, da nootropiki lahko delujejo škodljivo na
kognitivne sposobnosti. Trenutno se zdi, da bi bil njihov učinek lahko odvisen tudi od
naravnih danosti oz. človekovih bazalnih kognitivnih sposobnosti. Nenazadnje akademski
doping odpira tudi mnoga vprašanja glede etičnosti uporabe oz. zlorabe nootropikov,
izvora viška zdravil na recept in morebitnih nevarnosti z vidika zasvoljivosti ter novih
učinkovin, ki posnemajo delovanje že uveljavljenih nootropikov.