Izzivi v diagnostiki in obravnavi motnje psihotičnega spektra z izrazitim nihanjem razpoloženja v mladostništvu – prikaz primera

Med odraščanjem so nihanja razpoloženja pogosta, kadar pa so le-ta pretirano izrazita
in negativno vplivajo na mladostnikovo življenje, govorimo o bipolarni afektivni motnji.
Gre za periodično pojavljanje epizod manije in depresije, ki niso jasno sprožena z zunanjimi
dejavniki. Njihov nastanek pripisujejo zapletenmu prepletu okoljskih dejavnikov
in genetske nagnjenosti. Za postavitev diagnoze bipolarne afektivne motnje je potrebna
vsaj ena epizoda manije ali hipomanije, ne glede na število depresivnih epizod. Klinična
slika motnje pri mladostnikih ima svoje značilnosti, zaradi pogostega prekrivanja z drugimi
duševnimi motnjami je njeno diagnosticiranje pogosto težavno. Zdravljenje vključuje
kombinacijo zdravil, psihoterapije in spremembe življenjskega sloga. Od zdravil se
najpogosteje poslužujemo stabilizatorjev razpoloženja. Redkejša od bipolarne afektivne
motnje je shizoafektivna motnja, ki poteka z epizodami psihotičnih simptomov, ob odsotnosti
izrazite afektivne simptomatike. Afektivni simptomi prevladujejo v času med posameznimi
psihotičnimi epizodami. V razvoj shizoafektivne motnje so domnevno vpleteni
isti genetski dejavniki tveganja kot pri bipolarni afektivni motnji. Za postavitev diagnoze
sta potrebna vsaj dva od petih simptomov, ki trajata precejšnji del obdobja enega meseca:
blodnje, halucinacije, neorganiziran govor, neorganizirano oz. katatonsko vedenje in
negativni simptomi. Zdravljenje shizoafektivne motnje zajema farmakološke in psihoterapevtske
pristope. Med zdravili izbiramo med antipsihotiki, stabilizatorji razpoloženja
in antidepresivi. Pričujoči članek povzema klinične značilnosti in zdravljenje obeh
motenj, temelječ na opisu kliničnega primera.