This post is also available in: Slovenščina

IZHODIŠČA. Kronična ledvična bolezen predstavlja resno javnozdravstveno težavo. V ambulantah družinske medicine je diagnoza kronična ledvična bolezen redko opredeljena kot osnovni razlog obravnave. Namen raziskave je bil oceniti, v kolikšnem deležu prepoznavamo osebe s kronično ledvično boleznijo, in podati predloge za izboljšanje prepoznave oseb z omenjenim obolenjem v ambulantah družinske medicine v Sloveniji. METODE. Presečno, neintervencijsko raziskavo smo izvedli v 38 učnih ambulantah Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v sklopu predmeta Primarno zdravstveno varstvo, ki poteka za študente šestega letnika medicine. Študenti so za 30 zaporednih obiskovalcev ambulante družinske medicine, ki so privolili v sodelovanje v raziskavi, zbrali podatke o dejavnikih tveganja za kronično ledvično bolezen in o morebitnih pridruženih boleznih ter informacije dopolnili s podatki iz dokumentacije. Za statistično analizo so bili podatki anonimizirani. REZULTATI. V raziskavi je sodelovalo 38 ambulant družinske medicine in 1.146 preiskovancev. 14,5% preiskovancev ni imelo niti enega dejavnika tveganja za kronično ledvično bolezen. Ledvično delovanje je bilo določeno pri 896 (78,2%) obiskovalcih ambulante, ki so bili v povprečju stari 64,6±15,4 leta. Kronična ledvična bolezen je bila prisotna pri 23,3% preiskovancev, pri 13,4% pa zabeležena v medicinski dokumentaciji. Albuminurijo je bilo mogoče določiti za 428 (37,5%) obiskovalcev v 14 ambulantah. RAZPRAVA. V prihodnje je nujno treba izboljšati ozaveščenost zdravstvenih delavcev o pogostosti in pomenu kronične ledvične bolezni ter izboljšati možnosti diagnostike na primarni ravni z dostopnostjo določanja albuminurije.