This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Obsmrtne izkušnje so doživljanja globokih občutkov v smislu izventelesnih doživetij in vsto­pa v druge dimenzije izven običajnih meja časa in prostora, ki najpogosteje nastopijo, ko je človek soočen z življenjsko nevarno situacijo, je po svoji oceni blizu smrti ali pa je celo klinič­no mrtev. Obsmrtne izkušnje se kažejo kot nepopisljiva doživetja, ki lahko vključujejo občut­ke miru in izventelesnega bivanja, zaznavanje nenavadnih zvokov, premikanje skozi temen predor, srečanja z duhovnimi ali že pokojnimi osebami, retrospektivni pregled lastnega živ­ljenja, prihod do točke, s katere ni vrnitve, vrnitev v fizično telo in globoke spremembe last­nih prepričanj ter vrednot. Obsmrtne izkušnje niso simptomi bolezni, saj se pojavljajo tudi pri duševno zdravih ljudeh. Pojav obsmrtnih izkušenj skuša razložiti več teorij (fiziološke, psi­hološke in transcendentalne) in kombiniranih modelov, vendar za zdaj enotno sprejeta raz­laga ne obstaja. Doživetje obsmrtnih izkušenj vpliva tako na fizično in psihološko okrevanje kot tudi na odnose bolnika s partnerjem, otroki in sorodniki. Značilno je, da bolniki o njih tež­ko govorijo. Čeprav so obsmrtne izkušnje večinoma pozitivne in kot take celo varujejo bolnike pred razvojem potravmatske stresne motnje, le-ti ob psiholoških težavah zaradi strahu pred obso­janjem oziroma nerazumevanjem okolice zelo redko poiščejo strokovno pomoč. Zato je pomemb­no, da se zdravniki njihovega obstoja zavedajo in takšne bolnike primerno obravnavajo.