Restriktivna izogibajoča motnja prehranjevanja: prikaz kliničnih primerov

Restriktivna izogibajoča motnja prehranjevanja je motnja prehranjevanja, pri kateri se
posameznik zaradi različnih razlogov izogiba določenemu živilu ali skupini živil, pri tem
pa izogibanje ni povezano z željo po zmanjšanju telesne mase. Ta značilnost jo ločuje od
sorodne motnje hranjenja anoreksije nervoze, ki ima sicer lahko zelo podobno klinično
sliko. Vnos nezadostne količine ali pomanjkljivo raznolike hrane lahko resno ogrozi zdravje
posameznika, vodi do podhranjenosti, zaostanka v rasti, pomanjkanja ključnih hranil
ter do upada šolskega, socialnega in splošnega delovanja. Prevalenca v splošni pediatrični
populaciji je ocenjena na 0,5–5,0 %. V članku sta predstavljena dva klinična primera.
Prvi je primer 11-letnega dečka, ki je bil zaradi motnje prehranjevanja usmerjen v ambulantno
pedopsihiatrično obravnavo in nato ob prepoznani restriktivno izogibajoči motnji
prehranjevanja hospitaliziran na oddelku za otroško psihiatrijo, kar je privedlo do popolne
povrnitve telesne mase in splošnega delovanja. Drugi klinični primer opisuje 16-letno
mladostnico z neprepoznano tesnobno motnjo ob značilnostih spektroavtistične motnje
in pridruženo dalj časa trajajočo motnjo prehranjevanja, ki je pripeljala do pomembnega
zaostanka v rasti in kronifikacije težav.