MENU
Arhiv številk » 2015 » 3 » | Medicinsko področje » Raziskovalne naloge » Klinična raziskovalna naloga »

Stresorji in izgorelost med študenti medicine ‒ Primerjava med Medicinsko fakulteto v Ljubljani in Mariboru

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

IZHODIŠČA. Študij medicine velja za zelo stresnega. Kljub temu, da stres predstavlja normalen, potreben in neizogiben pojav, ima lahko tako trenutne kot dolgotrajne posledice, slednje pa velikokrat vodijo v izgorelost. Cilj raziskave je predstaviti potencialne stresorje, njihovo naravo in raven stresa, ki ga povzročajo in primerjati ravni stresa med dvema slovenskima medicinskima fakultetama. METODE. Napravljena je bila presečna raziskava med 186 študenti, od tega je sodelovalo 124 študentov Medicinske fakultete v Ljubljani in 62 študentov Medicinske fakultete v Mariboru. Zajeti so bili študenti šestih letnikov in absolventi v študijskem letu 2013/2014. Za identifikacijo virov stresa je bil uporabljen spletni vprašalnik Medical Students Stressor Questionnaire, ki je bil za ta namen preveden iz angleškega v slovenski jezik. Podatki so bili obdelani s statističnim programom SPSS, verzije 20.0. REZULTATI. Stresorji, pri katerih se raven stresa statistično pomembno razlikuje, in sicer je višja med študenti Medicinske fakultete v Ljubljani, so slabe ocene (p = 0,009), potreba po uspehu (pričakovanja drugih) (p = 0,000), pomanjkanje vodenja s strani profesorjev (p = 0,044) in pogosta prekinitev na razpravah s strani drugih (študentov) (p = 0,001). Prisotnost na predavanjih in predstavitvah povzroča višjo raven stresa pri študentih Medicinske fakultete v Mariboru (p = 0,010). Primerjava skupin stresorjev (akademskih, osebnih in stresorjev povezanih z našo okolico in ljudmi, ki nas obdajajo) med obema fakultetama je pokazala, da v Ljubljani višjo raven stresa kot v Mariboru povzročajo stresorji, ki so povezani z okolico in ljudmi, ki nas obdajajo (p = 0,032). Naša hipoteza, da se (skupna) raven stresa, izračunana na podlagi 40 stresorjev, med medicinskima fakultetama ne razlikuje, ni bila ovržena. ZAKLJUČKI. Raziskava ni pokazala statistično značilnih razlik v skupni ravni stresa med medicinskima fakultetama. Dejstvo, da najvišjo raven stresa povzročajo prav akademski stresorji, je zaskrbljujoče. Sprememba učnega načrta bi najverjetneje prinesla pozitivne spremembe v ravni stresa med študenti medicine.

Avtorji:
Kokalj Jošt, Bilban Marjan

Ključne besede:
: stres, izgorelost, študenti medicine, študij medicine

Citiranje:
Med Razgl. 2015; 54 (3): 335–45.

Prenos PDF >>
© 2019 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑