Vpliv posledic prebolele okužbe s SARS-CoV-2 na funkcijo srčno-žilnega sistema pri odraslih bolnikih
IZHODIŠČA. Po nekaterih raziskavah se pri več kot 50 % bolnikov po preboleli okužbi
s koronavirusom hudega akutnega respiratornega sindroma tipa 2 (angl. severe acute respiratory
syndrome coronavirus 2, SARS-CoV-2) razvijejo nespecifični simptomi, kot so
dispneja, bolečina v prsih, palpitacije, vrtoglavica in občutek zmanjšane fizične zmogljivosti.
Skupek opisanih simptomov v strokovni literaturi imenujejo »dolgi covid«. Etiološko dolgega
covida še ne znamo pojasniti, v patogenezo pa je poleg drugih organskih sistemov
zelo verjetno vpletena disfunkcija srčno-žilnega sistema v okviru prizadetosti avtonomnega
živčevja. Namen raziskave je preučiti vpliv posledic prebolele okužbe s SARS-CoV-2 na
srčno-žilni sistem pri odraslih bolnikih. METODE. V opazovalno klinično raziskavo je bilo
vključenih 44 odraslih bolnikov (povprečna starost 45,2 ± 11,5 let), ki so preboleli okužbo
s SARS-CoV-2 in imeli za dolgi covid značilne simptome, ter 20 zdravih kontrolnih
preiskovancev (povprečna starost 48, 5±11,5 let). Pri vseh smo izvedli 24-urni EKG, cikloergometrijo
in UZ srca. Za statistično analizo smo uporabili dvosmerni Studentov t-test in
Fisherjev eksaktni test. REZULTATI. Razlike v odstotku predvidene maksimalne aerobne
kapacitete (p = 0,120), povprečni srčni frekvenci v mirovanju (p = 0,607) in variabilnosti
srčne frekvence (p = 0,680) med skupinama niso bile statistično značilne. Z UZ preiskavo
srca nismo opredelili statistično značilnih strukturnih in funkcionalnih sprememb srca
med skupinama (p = 0,064). RAZPRAVA. Kljub temu da razlike niso bile statistično značilne,
so imeli pacienti z dolgim covidom v povprečju slabšo aerobno zmogljivost, višjo
srčno frekvenco v mirovanju in nižjo variabilnost srčne frekvence. Skladno z literaturo
nismo ugotovili z UZ opredeljivih sprememb srca.