This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Spolna disfunkcija in depresija se pogosto pojavljata skupaj, njuna vzročna povezanost pa ni povsem jasna in tudi ne dovolj raziskana. V literaturi je veliko podatkov o pogostosti spolne disfunkcije pri depresivnih bolnikih, manj pa je študij, ki bi raziskovale pogostost depresiv­nih simptomov med ljudmi s spolno disfunkcijo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so mladi, ki imajo psihogeno spolno disfunkcijo in čakajo na terapevtsko obravnavo v ambulanti za spol­ne motnje, bolj depresivni od vrstnikov, ki nimajo težav s spolnostjo. Raziskati smo želeli tudi, ali je spolna disfunkcija povezana z morebitno spolno zlorabo v otroštvu in neustreznim odno­som primarne družine do spolnosti. V presečno raziskavo je bilo vključenih 25 preiskovancev starih od 20 do 35 let, z dokazano psihogeno spolno disfunkcijo, ki so bili na čakalni listi ambu­lante za zdravljenje spolnih motenj. Kontrolna skupina je vključevala 25 naključno izbranih študentov, starih od 20 do 30 let, s stalnim partnerjem in rednimi spolnimi odnosi. Na podla­gi že uveljavljenih in standardiziranih vprašalnikov smo sestavili krajši vprašalnik, s katerim smo preiskovance spraševali o simptomih depresije, morebitni spolni zlorabi v otroštvu in odnosu njihove družine do spolnosti. V skupini preiskovancev s spolno disfunkcijo so se simp­tomi depresije pojavljali pogosteje, med njimi je bilo več spolno zlorabljenih v otroštvu, večina trdi, da se v družini niso oziroma so se premalo pogovarjali o spolnosti in odnos njihovih star­šev do spolnosti je bil konzervativen. Menijo, da je ta odnos negativno vplival na njihov odnos do spolnosti.