This post is also available in:
English (Angleščina)
Slovenščina
Spolna disfunkcija in depresija se pogosto pojavljata skupaj, njuna vzročna povezanost pa ni povsem jasna in tudi ne dovolj raziskana. V literaturi je veliko podatkov o pogostosti spolne disfunkcije pri depresivnih bolnikih, manj pa je študij, ki bi raziskovale pogostost depresivnih simptomov med ljudmi s spolno disfunkcijo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so mladi, ki imajo psihogeno spolno disfunkcijo in čakajo na terapevtsko obravnavo v ambulanti za spolne motnje, bolj depresivni od vrstnikov, ki nimajo težav s spolnostjo. Raziskati smo želeli tudi, ali je spolna disfunkcija povezana z morebitno spolno zlorabo v otroštvu in neustreznim odnosom primarne družine do spolnosti. V presečno raziskavo je bilo vključenih 25 preiskovancev starih od 20 do 35 let, z dokazano psihogeno spolno disfunkcijo, ki so bili na čakalni listi ambulante za zdravljenje spolnih motenj. Kontrolna skupina je vključevala 25 naključno izbranih študentov, starih od 20 do 30 let, s stalnim partnerjem in rednimi spolnimi odnosi. Na podlagi že uveljavljenih in standardiziranih vprašalnikov smo sestavili krajši vprašalnik, s katerim smo preiskovance spraševali o simptomih depresije, morebitni spolni zlorabi v otroštvu in odnosu njihove družine do spolnosti. V skupini preiskovancev s spolno disfunkcijo so se simptomi depresije pojavljali pogosteje, med njimi je bilo več spolno zlorabljenih v otroštvu, večina trdi, da se v družini niso oziroma so se premalo pogovarjali o spolnosti in odnos njihovih staršev do spolnosti je bil konzervativen. Menijo, da je ta odnos negativno vplival na njihov odnos do spolnosti.