This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

S prospektivno raziskavo smo z 48-urnim neinvazvnim ambulantnim merjenjem krv­nega tlaka (KT) ugotavljali gibanje KT in vpliv različnih dejavnikov na KT pri 40 hemodializnih bolnikih. Objektivno smo ugotavljali gibanje KT tudi izven bolnišnice. Rezultati raziskave so pokazali, da spol, starost, pridobljena telesna teža v času med dvema hemodializama in ura začetka hemodializnega postopka niso imeli pomembnega vpliva na KT (p > 0,05). Bolniki, ki prejemajo eritropoetin, so imeli višja sistolični in diastolični KT (p = 0,03 in p = 0,008). Bolniki, zdravljeni s hemodializo in ukrepi proti zvišanemu krvnemu tlaku, so ime­li višji sistolični KT (p = 0,035) kot bolniki brez zdravljenja, kar kaže, da KT kljub zdravljenju ni normalen. Bolniki, zdravljeni z brezacetatno hemodializno metodo, so imeli nižja dnevna in nočna povpreč­ja diastoličnega KT kot bolniki na bikarbonatni hemodializni metodi (p = 0,008 in p = 0,0016). Med bolniki, zdravljenimi z bikarbonatno, ace­tatno in hemo(dia)filtracijsko metodo nismo ugo­tovili razlik v urejenosti KT. Ugotovili smo značilno nižji sistolični KT v ob­dobju petih ur nedializnega dne (24 ur po diali­zi) v primerjavi z vrednostmi tlaka med dializnim postopkom (p < 0,015). Iz ugotovitve sklepamo na velik pomen stresnega okolja bolnišnice na vrednosti KT in neprimernost izmerjenega KT v začetku dialize za oceno urejenosti KT. Menimo, da je 48-urno neinvazivno ambulant­no merjenje KT potrebno uvrstiti med redne, naj­manj enkrat letne preiskave bolnikov s končno odpovedjo ledvic, zdravljenih s kronično hemodializo.