Alzheimerjeva bolezen – uganka staranja

V zadnjem času se je zanimanje za Alz­heimerjevo bolezen po svetu močno povečalo, saj predstavlja najpogostejši vzrok za demen­co v populaciji starostnikov. Raziskovanje te bolezni se je pričelo že v začetku tega stoletja, vendar njena etiopatogeneza še do danes ni po­jasnjena. Alzheimerjeva bolezen je nevrodegenerativna bolezen in hkrati amiloidoza. Patomorfološko jo označuje množica značilnih, a nespe­cifičnih lezij, senilnih plakov in nevrofibrilarnih pentelj, ki se nahajajo v različnih predelih mož­ganske skorje. Nevrofibrilarne pentlje so izraz »nevrofibrilarne patologije«, ki pomeni pojav nenormalnih filamentov (parnih zvitih in ravnih filamentov) v živčnih celicah. Ti nenormalni fi­lamenti se ne nahajajo samo v perikarionih živčnih celic, ampak tudi v distrofičnih nevritih v senilnih plakih ter v fragmentiranih vlaknih v nevropilu. Druga značilnost Alzheimerjeve bo­lezni je odlaganje posebne vrste amiloida – amiloida β v osrednjem delu senilnih plakov. Patogenetski mehanizem nastanka senilnih plakov in nevrofibrilarnih pentelj pri Alzheimerjevi bo­lezni je še vedno nepojasnjen. Učinkovitega zdravila za Alzheimerjevo bolezen ni. V najno­vejših raziskavah preizkušajo učinkovitost nevrotrofnih rastnih faktorjev. Rezultati nekaterih po­skusov vlivajo zmerno upanje.