Uvedba ultrazvočno vodenega zbadanja arteriovenskih fistul v dializnem centru Splošne bolnišnice Trbovlje

Izhodišča: Arteriovenska fistula predstavlja, pri ustrezno izbranih bolnikih, prednostno obliko trajnega žilnega pristopa za hemodializno zdravljenje, saj je v primerjavi s centralnimi venskimi katetri ali žilnimi protezami povezana z manjšo pojavnostjo okužb in dobro dolgoročno funkcionalnostjo žilnega pristopa. Uspešnost hemodializnega zdravljenja ni odvisna le od kakovostno oblikovane fistule, temveč tudi od njenega pravilnega in varnega zbadanja. Ultrazvočno vodeno zbadanje omogoča natančnejši prikaz žile in punkcijske igle ter lahko olajša uspešno izvedbo vboda in zmanjša tveganje za mehanske zaplete, zlasti pri zahtevnejših žilnih pristopih. Neposredni ultrazvočni prikaz arteriovenske fistule omogoča natančno oceno njenega poteka, premera, globine in okoliških anatomskih struktur. Izvajalcu olajša izbiro mesta zbadanja in omogoča natančno uvajanje igle. Namen prispevka je predstaviti uvedbo ultrazvočno vodenega zbadanja arteriovenske fistule v Dializnem centru Splošne bolnišnice Trbovlje ter oceniti začetne klinične izkušnje. Metode: Retrospektivno smo analizirali uvedbo ultrazvočno vodenega zbadanja arteriovenskih fistul v Dializnem centru Splošne bolnišnice Trbovlje. V analizo je bilo vključenih 231 ultrazvočno vodenih postopkov zbadanja, izvedenih od oktobra 2024 do februarja 2026. Spremljali smo uspešnost prvega vboda, število ponovnih vbodov ter pojav hematomov. Rezultati: Od skupno 231 postopkov zbadanja je bilo 199 (86,1 %; 95-% interval zaupanja (IZ): 81,1–90,0 %) uspešno izvedenih ob prvem poskusu, pri 32 (13,9 %; 95-% IZ: 10,0–18,9 %) pa je bil potreben ponovni vbod oziroma prilagoditev tehnike. Zabeleženih je bilo 9 hematomov (3,9 %; 95-% IZ: 2,1–7,2 %). Od 32 ponovnih vbodov jih je bilo 18 zabeleženih v prvih treh mesecih uvajanja metode, kar bi lahko nakazovalo na možen vpliv učne krivulje. Zaključki: Ultrazvočno vodeno zbadanje se je v analiziranem obdobju izkazalo kot izvedljiva metoda pri izbranih bolnikih z zahtevnejšimi žilnimi pristopi. Za uspešno implementacijo so ključni strukturirano izobraževanje, standardizirani postopki in redno pridobivanje praktičnih izkušenj. Zaradi retrospektivne zasnove brez primerjalne skupine rezultatov ne moremo interpretirati kot dokaz, da ultrazvočno vodenje zmanjšuje zaplete v primerjavi s klasičnim zbadanjem.