Ali je funkcionalna arteriovenska fistula enaka dozoreli? Od teorije k praksi
Izhodišča: Zorenje arteriovenske fistule (AVF) je tradicionalno opredeljeno kot proces remodelacije, ki ga označujejo povečanje premera ven in krvnega pretoka ter prilagoditve žilne stene. Te spremembe omogočajo izvajanje hemodialize. Čeprav se izraza dozorela in funkcionalna AVF pogosto uporabljata kot sopomenki, med njima obstajajo pomembne konceptualne in praktične razlike. Sodobne smernice priporočajo kanulacijo AVF 4–6 tednov po posegu, v kolikor so doseženi zadostni anatomski in hemodinamski parametri (premer vene približno 4–5mm in krvni pretok 500 ml/min). Funkcionalnost pa je opredeljena kot sposobnost žilnega pristopa, da zanesljivo in varno zagotavlja predpisano dializno dozo. Namen raziskave je bil preučiti razmerje med zrelostjo in funkcionalnostjo AVF ter ugotoviti, ali je zrela AVF vedno funkcionalna oziroma ali vsaka funkcionalna AVF zadostuje kriterijem zrelosti. Metode: Izveden je bil narativni pregled literature z integrativno analizo objavljenih raziskav in kliničnih izkušenj, katerega namen je bil preučiti povezanost med dozorelostjo AVF in njeno funkcionalnostjo. Rezultati: Klinični izsledki kažejo, da so AVF z izrazito različnimi pretoki lahko funkcionalne, če dosegajo cilje ustreznosti dializnega zdravljenja. Raziskave kažejo tudi, da lahko nekatere AVF, ki ne dosegajo konvencionalnih kriterijev zrelosti, še vedno omogočajo ustrezno dializo, predvsem pri bolnikih z nižjo telesno maso in zato tudi s potrebami po manjšem pretoku krvi skozi žilni pristop. To kaže na pomembnost razločitve med anatomsko dozorelostjo in klinično uporabnostjo fistule. Koncept klinične zrelosti vključuje tako anatomsko zrelost kot funkcionalnost in ga opredeljujeta dosledno uspešna kanulacija z dvema iglama ter doseganje parametrov ustreznosti dializnega zdravljenja. Zaključki: Zorenje odraža stopnjo biološke remodelacije žilja, funkcionalnost pa klinično uporabnost pristopa. Čeprav ugodna dozorelost pogosto vodi v funkcionalno AVF, ta dva pojma nista zamenljiva. Končni cilj je ustrezno zrel in funkcionalen žilni pristop, ki zagotavlja bolniku prilagojene in zadostne dializne doze. Nadaljnji razvoj posamezniku prilagojene medicine in dializne tehnologije bi lahko omogočil natančnejšo, bolniku prilagojeno opredelitev ustreznosti žilnega pristopa namesto zanašanja izključno na nespremenljiva merila zorenja.