This post is also available in:
English (Angleščina)
Slovenščina
Ugotavljali smo najpogostejše vzroke za moten govorni razvoj (MGR), vrste strokovne pomoči, ki so je bili otroci deležni, in ocenili njihov napredek v govoru glede na posamezni vzrok za zaostanek. V retrospektivni raziskavi smo zajeli 101 otroka (30 deklic in 71 dečkov), ki so bili v letih 1990-1997 prvič obravnavani v foniatrični ambulanti zaradi MGR. Iz strokovne dokumentacije (popisa) smo povzeli možne vzroke za motnjo. Staršem vseh otrok smo poslali vprašalnik o načinu strokovne pomoči ter govornem napredku. Iz izpolnjenih vprašalnikov in medicinske dokumentacije ob kontrolnem pregledu čez več kot leto dni smo povzeli oceno govornega napredka. Najpogostejši vzrok MGR so bile bolezni in poškodbe osrednjega živčevja (OŽS) (38,6 %), motnje v duševnem razvoju (20,8 %) in podedovane motnje (18,8 %). Pri 57,4 % otrok je bilo razlogov za MGR več. Največjemu številu otrok je pomagal logoped (89,9%), pomoč psihologa je dobilo 52,6 %, pomoč specialnega pedagoga pa 32,9 % otrok. Izmed 63 otrok, za katere smo dobili podatke o govornem razvoju po več kot enem letu strokovne pomoči, jih 7,9 % v govoru ni napredovalo, 66,67 % jih je napredovalo, a niso dosegali vrstnikov, 25,4 % otrok pa je v govornem razvoju doseglo vrstnike. Najbolj so napredovali otroci s podedovanimi vzroki najmanj pa otroci z motnjami v duševnem razvoju in boleznimi ali poškodbami OŽS. Med vsemi otroki z MGR je bilo 21,8 % nedonošenih otrok in 5,9 % zahirančkov. Najpogostejša vzroka za MGR sta bolezen ali poškodba OŽS in moten duševni razvoj. Kljub večplastnemu zdravljenju doseže vrstnike v govornem razvoju le slaba četrtina otrok, dve tretjini otrok pa sicer napreduje, a zdravih vrstnikov ne dohiti. Najboljšo napoved glede govornega razvoja imajo otroci s podedovanimi motnjami, najslabšo pa otroci z boleznimi ali poškodbami OŽS. Z odkrivanjem in ustrezno obravnavo otrok z MGR bi morali začeti čimprej, po možnosti že v času razvoja govornih središč in poti v osrednjem živčevju.