This post is also available in: Slovenščina

Arterijsko kri možganom dovajajo veje notranje karotidne in vertebralne arterije, ki potekajo
v subarahnoidnem prostoru. Glavne arterije za prehrano možganov so sprednja, srednja
in zadnja možganska arterija, ki so med seboj povezane v anastomotski Willisov krog.
Ta omogoča nemoten dotok krvi, če je v kateri od dovodnih arterij pretok krvi prekinjen.
Ob nenadni zapori možganske arterije distalno od Willisovega kroga se pojavi žariščen
nevrološki izpad oz. sindrom, ki ustreza področju prehrane prizadete možganske arterije.
Zelo podobno klinično sliko lahko povzroči tudi krvavitev v možganovino. Za lažje razumevanje
posameznih sindromov ishemične možganske kapi je potrebno tako znanje
o arterijski prehrani posameznih delov možganov kot tudi znanje o funkciji posameznega
dela možganov. Najpogostejše mesto ishemične možganske okvare je povirje srednje
možganske arterije. Klinična slika pri tem obsega motnje motorike, motnje senzibilitete
in motnje višjih možganskih dejavnosti. Venska drenaža možganov se začne s sistemom
malih intersticijskih ven, ki se združujejo v večje možganske vene in vodijo v duralne
venske sinuse. Končna vena, ki drenira kri iz lobanjske votline, je parna notranja jugularna
vena, ki prehaja lobanjo skozi jugularni foramen.