2024 » 2 »

Arterijsko kri možganom dovajajo veje notranje karotidne in vertebralne arterije, ki potekajo
v subarahnoidnem prostoru. Glavne arterije za prehrano možganov so sprednja, srednja
in zadnja možganska arterija, ki so med seboj povezane v anastomotski Willisov krog.
Ta omogoča nemoten dotok krvi, če je v kateri od dovodnih arterij pretok krvi prekinjen.
Ob nenadni zapori možganske arterije distalno od Willisovega kroga … Preberite več >>

Možganska venska tromboza je redka oblika možganske kapi, ki predstavlja 1 % vseh
možganskih kapi. Bolniki z možgansko vensko trombozo so predvsem mlajši odrasli s prirojenimi
ali pridobljenimi prokoagulabilnimi stanji; najpogosteje so to ženske v poporodnem
obdobju in uporabnice oralnih kontraceptivov. Krvni strdek, ki nastane v možganskem venskem
sistemu, ovira odtok krvi in povzroča kongestijo ter posledično povišan znotrajlobanjski
tlak. … Preberite več >>

V tem poglavju predstavljamo klinično pomembne možganskožilne anomalije, ki predstavljajo
povečano tveganje za znotrajlobanjsko krvavitev, manj pogosto pa so lahko tudi
vzrok za nastanek žariščne nevrološke simptomatike ali epilepsije. V članku so opisane
različne vrste možganskih anevrizem, njihova epidemiologija, patogeneza in možnosti
za presejanje. Poleg anevrizem opisujemo tudi možganskožilne malformacije, med drugim
tudi arteriovenske malformacije, arteriovenska duralna fistula, kavernome in … Preberite več >>

Subarahnoidna krvavitev je krvavitev v subarahnoidni prostor, ki je prostor med dvema
možganskima ovojnicama; arahnoideo in pio mater. Spontana subarahnoidna krvavitev
je lahko posledica različnih vzrokov, najpogosteje pa je posledica razpoka anevrizme (85%).
Drugi vzroki (15%) za njen nastanek so raznoliki in obsegajo perimezencefalno krvavitev,
razpok arteriovenske malformacije, arteriovensko duralno fistulo, intrakranialno disekcijo
itd. Klinični znaki so lahko zelo različni … Preberite več >>

Znotrajmožganska krvavitev pomeni krvavitev v možganski parenhim, do katere največkrat
pride zaradi razpoka bolezensko spremenjenih žil. Najpogostejša dejavnika tveganja za nastanek
primarne znotrajmožganske krvavitve sta arterijska hipertenzija in možganska amiloidna
angiopatija. Primarne krvavitve nastanejo na tipičnih mestih. Manj pogoste so sekundarne
krvavitve, ki so posledica drugih bolezni in lahko nastanejo kjerkoli v možganovini. Prvi
simptom ponavadi ni bolečina, ampak žariščni … Preberite več >>

Ishemična možganska kap je najpogostejša oblika kapi, pri kateri zaradi motenega dotoka
krvi v možganovino pride do ishemije in posledične okvare možganov. Najpogostejši
vzroki so arterio-arterijska embolizacija iz aterosklerotično spremenjenih vratnih arterij,
embolus iz srca ter in situ tromboza malih možganskih arterij, ki povzroči lakunarno
obliko kapi. Precej redkejši so drugi opredeljeni vzroki, vzroka ishemične možganske
kapi pa ne uspemo … Preberite več >>

Primarna preventiva možganske kapi je preprečevanje pojava prve možganske kapi pri
posamezniku. Vključuje tako farmakološke kot tudi nefarmakološke ukrepe za preprečevanje
visokega arterijskega tlaka, neurejenega krvnega sladkorja, dislipidemije, pri bolj ogroženih
posameznikih tudi antiagregacijsko oz. antikoagulacijsko preventivno zdravljenje.

Možganska kap je najpogostejše nevrološko nujno stanje, ki ga je zaradi nenadnega začetka
žariščnega nevrološkega izpada v večini primerov možno že klinično ločiti od drugih stanj.
Za doseganje optimalnega izida in zmanjševanje dolgoročnih posledic je ključno pravočasno
zdravljenje v skladu z uveljavljenimi smernicami. V nujni ambulanti je treba najprej stabilizirati
bolnikove vitalne funkcije, z nevrološkimi lestvicami oceniti njegovo prizadetost
in … Preberite več >>

Možganska kap je v Sloveniji in na svetovni ravni vodilni vzrok invalidnosti. V razvitih
državah je tretji, v državah v razvoju pa drugi najpogostejši vzrok smrtnosti. Delimo jo
na ishemično in hemoragično. Ishemična možganska kap v razvitih državah predstavlja
približno 85% vseh možganskih kapi. Etiološko jo razvrščamo s pomočjo klasifikacije TOAST.
K hemoragični možganski kapi prištevamo znotrajmožgansko krvavitev, ki predstavlja… Preberite več >>

Članki v sklopu gradiva Možganskožilne bolezni so odličen vir informacij za študente in
zdravnike vseh specialnosti. Odražajo širok spekter sodobnih spoznanj, so izjemno jasni,
pregledni in razumljivi, kar bo bralcu z medicinsko izobrazbo omogočilo, da bo razumel
in usvojil logiko tega področja; to velja tako za bralca z zgolj osnovnim znanjem, za začetnika
kot tudi za strokovnjaka na tem področju. … Preberite več >>

Možganskožilne bolezni so najpogostejša nevrološka bolezen, zaradi katere so bolniki sprejeti
v bolnišnico. So najpogostejši vzrok invalidnosti in tretji najpogostejši vzrok smrtnosti
v razvitih državah, kot je Slovenija. Glede na to boste med svojo kariero z njimi imeli
občasno opravka praktično vsi bodoči zdravniki. Za dober izid prav vseh podtipov možganske
kapi je bistveno pravilno ukrepanje, ki pa je mogoče … Preberite več >>