This post is also available in: Slovenščina

Ishemična možganska kap je najpogostejša oblika kapi, pri kateri zaradi motenega dotoka
krvi v možganovino pride do ishemije in posledične okvare možganov. Najpogostejši
vzroki so arterio-arterijska embolizacija iz aterosklerotično spremenjenih vratnih arterij,
embolus iz srca ter in situ tromboza malih možganskih arterij, ki povzroči lakunarno
obliko kapi. Precej redkejši so drugi opredeljeni vzroki, vzroka ishemične možganske
kapi pa ne uspemo odkriti pri do 30% primerov. Nastanek ishemične možganske kapi je
običajno akuten pojav, ki se kaže z žariščnim nevrološkim izpadom. Vzorec simptomov
je odvisen od povirja arterije, ki je bila prizadeta. Če klinični znaki izzvenijo spontano v 24
urah, to imenujemo prehodna ishemična motnja. Prehodna ishemična motnja ali manjša
ishemična možganska kap sta dejavnika tveganja za pojav hujše ishemične možganske
kapi. Nepovratna okvara možganovine se pri ishemiji pojavi zelo hitro, zato je za uspešno
zdravljenje bistveno hitro ukrepanje. Poleg usmerjenega nevrološkega in internističnega
pregleda ter krvnih preiskav napravimo tudi slikovno diagnostiko. Običajno uporabljamo
različne tehnike CT, s katerimi opredelimo velikost in lokacijo ishemije ter mesto
zapore arterije. Za razrešitev ishemije imamo v ozkem časovnem oknu in ob upoštevanju
kontraindikacij na voljo intravensko trombolizo in mehansko endovaskularno revaskularizacijo,
ki pa je mogoča le ob zapori velikih možganskih arterij in je v Sloveniji
na voljo zgolj v obeh kliničnih centrih (Maribor in Ljubljana). Ob uporabi specializiranih
radioloških tehnik sta obe metodi izvedljivi v daljšem časovnem oknu. Po vsaki ishemični
možganski kapi je tveganje za ponovitev veliko, zato je bistveno odkriti in odpraviti vzrok
nastanka ter uvesti sekundarno preventivo.