Možganskožilne anomalije

V tem poglavju predstavljamo klinično pomembne možganskožilne anomalije, ki predstavljajo
povečano tveganje za znotrajlobanjsko krvavitev, manj pogosto pa so lahko tudi
vzrok za nastanek žariščne nevrološke simptomatike ali epilepsije. V članku so opisane
različne vrste možganskih anevrizem, njihova epidemiologija, patogeneza in možnosti
za presejanje. Poleg anevrizem opisujemo tudi možganskožilne malformacije, med drugim
tudi arteriovenske malformacije, arteriovenska duralna fistula, kavernome in venske
angiome. Pri diagnozi možganskih anomalij si pomagamo s slikovnimi metodami,
najpogosteje s CT in MR. Zdravljenje možganskih anomalij je odvisno od vrste in velikosti
anomalije ter od bolnikovega zdravstvenega stanja. Pri večini anomalij izbiramo
med kirurškim, endovaskularnim ali konzervativnim zdravljenjem.