This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Z originalno neinvazivno metodo smo eksperimentalno določili endokardno površino levega prekata z namenom razumeti mehanizem vpliva spremembe oblike levega prekata na izvedbo njegove pogonske funkcije. Uporabili smo ehokardiografijo in elektrokardiografijo koncev diastole in sistole; preiskali smo tri skupine (športniki, nešportniki in dializni bolniki). Sprememba prostornine levega prekata predstavlja okvir njegove poganjalne akcije, površino levega prekata pa lahko razumemo kot indikator za dinamiko osi. Sferična in cilindrična oblika prostornine, ki jo izžene levi prekat, se v srčnem ciklusu izmenjujeta in to lahko razumemo kot princip »cilindrikacije«. V diastoli je prekat bolj podoben krogli, v sistoli pa bolj cevast. Ta mehanizem je v bolezenskih razmerah spremenjen. Pojem cilindrikacije vključuje dejstvo, da imata dve telesi lahko isto prostornino, a različno površino. Eksperimentalno določena cilindrična oblika površine levega prekata se razlikuje od matematično določene sferične oblike. Cilindrikaličnost normalnega levega prekata znaša v diastoli 7 %, v sistoli 20 %; dializni bolniki imajo v diastoli 16 %, v sistoli pa 24 %. Iz meritev, ki so opisane v tem članku, lahko sklepamo, da se v izjemnih razmerah princip cilindrikaličnosti lahko spremeni v Laplaceov zakon. To dejstvo nam pojasnjuje, kakšne posledice ima izguba principa cilindrikaličnosti za funkcijo levega prekata in za njegovo prognozo.