This post is also available in:
English (Angleščina)
Slovenščina
Ateroskleroza v svojem poteku zgodaj prizadene področja koronarnih in karotidnih arterij. Morfološke spremembe žilne stene karotidnih arterij lahko zgodaj odkrijemo z B-mode ultrazvočno tehniko. Ta nam omogoča oceno stopnje aterogenosti posameznih koronarnih dejavnikov tveganja in opredelitev morebitne povezave med aterosklerozo karotidnih žil in koronarno simptomatiko. Raziskava je temeljila na dveh skupinah preiskovancev, starih od 30 do 50 let. V prvi skupini so bili bolniki, ki so preboleli srčni infarkt, drugo skupino pa so sestavljali asimptomatski prostovoljci. Poleg kliničnega pregleda smo preiskovancem v krvi določali sladkor, celotni holesterol, holesterol v lipoproteinih majhne gostote (LDL-holesterol), holesterol v lipoproteinih velike gostote (HDL-holesterol), trigliceride, fibrinolitične parametre (fibrinogen, tkivni aktivator plazminogena (t-PA), inhibitor aktivatorja plazminogena (PAI-1), evglobulinska liza), železo in transferin. Debelino kompleksa intima-medija smo izmerili v notranji karotidni arteriji, karotidni bifurkaciji in skupni karotidni arteriji s pomočjo B-mode ultrazvočne tehnike. Rezultati so pokazali pomemben vpliv prebolele koronarne bolezni, diastoličnega krvnega tlaka, HDL-holesterola, aktivnosti t-PA in PAI na debelino stene karotidnih arterij (p < 0,05). Naši rezultati kažejo, da so pomembnejši dejavniki tveganja za nastanek aterosklerotičnih sprememb v karotidnih arterijah predvsem HDL-holesterol, hipertenzija ter fibrinolitični parametri. Zaradi povezave med aterosklerozo karotidnih in koronarnih žil lahko sklepamo, da stopnja ateroskleroze karotidnih žil predstavlja pomemben podatek pri diagnostiki koronarnih bolezni.