Debelina intime in medije karotidnih arterij in koronarni dejavniki tveganja

Ateroskleroza v svojem poteku zgodaj prizadene področja koronarnih in karotidnih ar­terij. Morfološke spremembe žilne stene karo­tidnih arterij lahko zgodaj odkrijemo z B-mode ultrazvočno tehniko. Ta nam omogoča oceno stopnje aterogenosti posameznih koronarnih dejavnikov tveganja in opredelitev morebitne povezave med aterosklerozo karotidnih žil in ko­ronarno simptomatiko. Raziskava je temeljila na dveh skupinah preiskovancev, starih od 30 do 50 let. V prvi skupini so bili bolniki, ki so pre­boleli srčni infarkt, drugo skupino pa so sestav­ljali asimptomatski prostovoljci. Poleg klinične­ga pregleda smo preiskovancem v krvi določa­li sladkor, celotni holesterol, holesterol v lipoproteinih majhne gostote (LDL-holesterol), holeste­rol v lipoproteinih velike gostote (HDL-holesterol), trigliceride, fibrinolitične parametre (fibrino­gen, tkivni aktivator plazminogena (t-PA), inhi­bitor aktivatorja plazminogena (PAI-1), evglobulinska liza), železo in transferin. Debelino kom­pleksa intima-medija smo izmerili v notranji karotidni arteriji, karotidni bifurkaciji in skupni karotidni arteriji s pomočjo B-mode ultrazvočne teh­nike. Rezultati so pokazali pomemben vpliv pre­bolele koronarne bolezni, diastoličnega krvne­ga tlaka, HDL-holesterola, aktivnosti t-PA in PAI na debelino stene karotidnih arterij (p < 0,05). Na­ši rezultati kažejo, da so pomembnejši dejavni­ki tveganja za nastanek aterosklerotičnih spre­memb v karotidnih arterijah predvsem HDL-holesterol, hipertenzija ter fibrinolitični parame­tri. Zaradi povezave med aterosklerozo karotid­nih in koronarnih žil lahko sklepamo, da stopnja ateroskleroze karotidnih žil predstavlja pomem­ben podatek pri diagnostiki koronarnih bolezni.