This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Kljub temu, da je astma najbolj pogosta kronična in tudi nevarna bolezen, jo prepoznavamo z veliko zamudo in tudi zdravljenje je pogosto pomanjkljivo ali napačno. V članku navajam vzroke in posledice pomanjkljivega diagnosticiranja astme pri otrocih ter dajem smernice, kako pri otroku prepoznati astmo med številnimi drugimi ponavljajočimi se in kroničnimi pljučnimi boleznimi. Pri tem poudarjam predvsem zelo zanemarjeno zdravniško umetnost – skrbno, načrtno zbiranje anamnestičnih podatkov. Le-ti večinoma zadoščajo za dovolj verjetno diagnozo. Pri tem vseskozi tehtamo argumente, ki govore za astmo ali za druge možne diagnoze. Pri večjih otrocih diagnozo podpremo še z enostavnim merjenjem pljučnega delovanja, s čimer dokažemo spremenljivost zapore in prekomerno odzivnost bronhov – dve temeljni značilnosti astme. Rentgensko slikanje pljuč za diagnozo astme ni potrebno, prav tako ne alergološki kožni preskusi in druge alergološke preiskave. Končni dokaz pravilnosti diagnoze astme je uspešen preskus ustreznega zdravljenja, ki ga velja napraviti čim prej. Zaradi svoje pogostnosti je diagnoza astme naloga in skrb prve zdravstvene črte, torej splošnega (družinskega) zdravnika in zdravnika v otroškem ali šolskem dispanzerju, ne glede, ali je to specialist pediater ali ne. Zato je nujno, da to obvlada že študent medicine – bodoči zdravnik.