MENU
Arhiv številk » 2011 » 2 » | Medicinsko področje » Predmeti » Nevrologija »

Elastične značilnosti arterij in možganskožilne bolezni

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

V preteklih letih se je pokazalo, da imajo spremenjene elastične lastnosti arterij neodvisno vlogo pri nastanku različnih srčnožilnih in možganskožilnih bolezni. Pokazalo se je, da je povečana togost arterij neodvisni dejavnik tveganja za nastanek disekcije aorte in karotidne arterije, kronične ledvične odpovedi, ateroskleroze in za povečano umrljivost pri bolnikih z možganskožilnimi bolezni. Žilje mora s svojim raztezanjem skrbeti za neprestan pretok krvi skozi tkiva. Posebna zgradba žilne stene z gladkimi mišičnimi celicami ter posebno urejenimi vlakni elastina in kolagena omogoča fiziološko nelinearno povečevanje elastičnosti in blažnje pulzirajočega pretoka. Predvsem ob staranju, različnih vnetnih in drugih procesih, pri katerih pride do preoblikovanja vlaken zaradi aktiviranja signalnih poti in posledičnega aktiviranja metaloproteaz ter hipertrofije kolagenskih vlaken, se poveča togost in zmanjša podajnost predvsem elastičnih arterij. Z uporabo doplerskih in drugih metod lahko izmerimo različne indekse arterijske podajnosti, kot so hitrost pulznega vala, avgmentacijski indeks, arterijska podajnost, indeks beta in elastični modul, ki so se pokazali kot napovedni dejavniki pri ishemični možganski kapi. Povečana togost elastičnih karotidnih arterij je pomemben dejavnik tveganja in možen povzročitelj ishemičnih dogodkov, ki se pri slikanju z magnetno resonanco na T2-obteženih slikah kažejo kot levkoaraioza.

Avtorji:
Omersa Daniel, Zaletel Marjan

Ključne besede:
arterijska togost, podajnost, patofiziologija, metode, možganskožilne bolezni

Citiranje:
Med Razgl. 2011; 50: 197–204.

Prenos PDF >>
© 2020 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑