MENU
Arhiv številk » 2006 » 1 » | Medicinsko področje » Predmeti » Infekcijske bolezni » Medicinsko področje » Predmeti » Interna medicina » Medicinsko področje » Raziskovalne naloge » Klinična raziskovalna naloga »

Elektrokardiografske spremembe pri otrocih z erythema migrans

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Lymska borelioza je zoonoza, ki jo prenašajo klopi. Povzroča jo bakterija Borrelia burgdorfe­ri sensu lato. Število bolnikov iz leta v leto narašča. Bolezen ima nepredvidljiv potek in prizadene številne organske sisteme. Za manifestno okužbo je v zgodnjem obdobju značilen kožni izpuš­čaj, erythema migrans, kasneje pa prizadetost živčevja, srca in sklepov. Edini zanesljivi in najpogostejši klinični znak za diagnozo lymske borelioze je erythema migrans. V poteku lymske borelioze je lahko prizadeto tudi srce. Znaki lymskega karditisa so motnje prevajanja, mio­perikarditis in kardiomiopatija. Zgodaj ugotovljene elektrokardiografske spremembe bi lahko vplivale na izbiro začetnega antibiotičnega zdravljenja in na napoved bolezni. Ugotav­ljali smo elektrokardiografske spremembe pri otrocih z erythema migrans in jih primerjali z elektrokardiografskimi ugotovitvami pri zdravih otrocih iz kontrolne skupine. V prospek­tivno raziskavo smo vključili 147 otrok z značilnim erythema migrans ter 148 zdravih otrok primerljive starosti in istega spola. Vsakemu bolniku in zdravemu preiskovancu smo posne­li elektrokardiogram. Vse otroke smo razdelili v starostne skupine glede na srčno frekvenco, trajanje intervala PR, srčno os, trajanje in amplitudo intervala QRS, zobec Q, razmerje R/S, vala T in intervala QT. Za obdelavo podatkov smo uporabili z-test, t-test (Kruskal-Wallis) in χ2 (Fischer). Patološki elektrokardiogram smo ugotovili pri 5 % bolnikov in pri 14 % zdravih prei­skovancev (p = 0,0303). V primerjavi z zdravimi preiskovanci so imeli bolniki krajše trajanje PR- in RR-intervala ter nižjo voltažo R- in S-zobca v V1. Patološki elektrokardiogram je bil pogo­stejši pri dečkih kot pri deklicah v obeh skupinah. Bolniki z multiplim erythema migrans niso imeli pogosteje patološkega elektrokardiograma kot bolniki s solitarnim erythema migrans. Elektrokardiogram tudi ni bil pogosteje patološki pri bolnikih, ki so imeli pridružene teža­ve, pri bolnikih, pri katerih je bila v krvi prisotna B. burgdorferi sensu lato, in pri tistih bolnikih, ki so imeli pridružen meningitis. Ugotovili smo, da patološke elektrokardiografske ugotovi­tve pri otrocih z erythema migrans niso pogostejše od patoloških elektrokardiografskih ugotovitev pri zdravih otrocih istega spola in primerljive starosti. Klinični simptomi in zna­ki, značilni za napredovalo lymsko boreliozo, ne predstavljajo dejavnika tveganja za pogostejše patološke elektrokardiografske ugotovitve pri bolnikih z erythema migrans.

Avtorji:
Mravljak Marija, Velnar Tomaž

Ključne besede:
lymska borelioza, eritem migrans, elektrokardiografija, otrok

Citiranje:
Med Razgl. 2006; 45: 21−34.

Prenos PDF >>
© 2019 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑