Spoštovani!
Sporočamo, da bo nakupovanje izdelkov Medicinskih razgledov zaradi odsotnosti urednikov v poletnih mesecih (predvsem julija) omejeno. Vljudno vas naprošamo, da morebitna vprašanja in želje naslovite neposredno na prodaja@medrazgl.si ali info@medrazgl.si.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
MENU
Arhiv številk » 2008 » 1 » | Medicinsko področje » Predmeti » Fiziologija »

Endotelijski hiperpolarizirajoci dejavnik in mikrocirkulacija kože

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Tonus žil v mikrocirkulaciji kože poleg sistemskih uravnavajo tudi lokalni dejavniki, od kate­rih so zelo pomembni vazodilatatorji, ki se sproščajo iz endotelija. Razen dušikovemu oksidu (NO) in prostaciklinu (PGI2) v zadnjem času pripisujejo vse večji pomen endotelijskemu hiper- polarizirajočemu dejavniku (EDHF), katerega kemijska zgradba in vloga pri človeku še nista pojasnjeni. V raziskavi smo želeli preučiti vlogo EDHF pri uravnavanju pretokov v mikrocir­kulaciji kože. Zanimalo nas je tudi, če je, tako kot v nekaterih drugih žilah, v mehanizem njegovega nastanka vpleten citokrom P450 (CYP) 2C9. V raziskavi je sodelovalo 14 zdravih preiskovancev moškega spola, starih od 20 do 37 let (povprečna starost 25,9± 1,7). Pretoke v mikrocirkulaciji kože smo merili z laser Dopplerjevo (LD) metodo na volarni strani pod­lakti. Delovanje ostalih vazodilatatorjev smo zavrli tako, da smo v kožo z metodo mikroinjekcije istočasno vnesli Nm-monometil L-arginin (L-NMMA), ki je zaviralec endotelijske sintaze duši­kovega oksida (eNOS), ter diklofenak, zaviralec ciklooksigenaze (COX). Delovanje CYP pa smo zavrli s selektivnim zaviralcem CYP 2C9, sulfafenazolom. Ocenjevali smo pretoke v mirova­nju ter odzivnost žil po uporabi acetilholina (ACh, od endotelija odvisni vazodilatator) in natrijevega nitroprusida (NaNP, od endotelija neodvisni vazodilatator), ki smo ju v kožo vne­sli z iontoforezo, ter hiperemijo po popustitvi arterijskega zažema (pookluzijska reaktivna hiperemija, PRH). Zaviranje eNOS in COX ni vplivalo na bazalne LD pretoke (12,5 ± 2,3 PE (perfuzijske enote) na obravnavanem in 10,9 ± 1,8 PE na kontrolnem mestu, t-test), povzročilo pa je statistično značilno zmanjšanje z ACh izzvane vazodilatacije (35,6 ±5,7 PE na kontrol­nem in 66,6 ± 8,3 PE na obravnavanem mestu, t-test, p < 0,05); še vedno je bilo ohranjene 70 % vazodilatacije. Zaviranje eNOS in COX ni imelo vpliva na z NaNP izzvano vazodilatacijo. Po zavi­ranju eNOS in COX se je značilno zmanjšala površina pod krivuljo PRH (985,4 ± 202 PE x sek na obravnavanem in 1252 ± 186 PE x sek na kontrolnem mestu, t-test, p < 0,05). Sulfafenazol ni vplival na bazalne LD pretoke niti na odzivnost mikrocirkulacije po iontoforezi ACh in popustitvi zažema arterije. Zaključimo lahko, da pri uravnavanju pretokov v mikrocirkulaciji kože igra pomembno vlogo od endotelija odvisni mehanizem, ki ni odvisen od NO in PGI2 in ga lahko potencialno pripišemo delovanju EDHF. Morebitni EDHF najverjetneje ni derivat CYP 2C9.

Avtorji:
Lenasi Helena

Ključne besede:
koža - prekrvavitev, mikrocirkulacija, laser - doplersko merjenje pretoka, endotelij žilni, vazodilatacija

Citiranje:
Med Razgl. 2008; 47: 13–29.

Prenos PDF >>
© 2023 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑