Epidemiologija, etiopatogeneza in histološka klasifikacija pljučnih tumorjev

Pljučni rak je najpogostejši malignom pri moških in glavni vzrok umrljivosti zaradi raka pri obeh spolih. Na svetu letno prizadene več kot 8 milijonov ljudi, umre pa jih več kot milijon. Kajenje ga povzroči pri moških v 90% in v 78% pri ženskah. Ostali vzroki so (ne)poklicna izpostavljenost škodljivim dejavnikom, brazgotinjenje v pljučih in genetski dejavniki. V Sloveniji sta sev letih 1995-98 pri moških znižala incidenca pljučnega raka z 88,3 na 82/100.000 in odstotek pljučnega raka med vsemi malignomi z 21 na 19 %; pri ženskah se je incidenca zvišala na 19/100.000 (5 % vseh malignomov). Odkrili so 25 % omejenih in 38 % lokalno razširjenih oblik pljučnega raka, pri 34 % so dokazali oddaljene zasevke, v 3 % razširjenosti niso ugotovili. Leta 1998 jeimelo 82,9 % bolnikov različne oblike nedrobnoceličnega raka, 17,1 % pa napovedno neugodni drobnocelični rak. V zadnjih letih predstavljata 10% napovedno neugodni vrsti nedrobnoceličnega raka, pleomorfni in kombinirani velikocelični nevroendokrini rak. 5-letno preživetje vseh vrst pljučnega raka je bilo pri moških 8 %, pri ženskah 10 %, v I. stadiju bolezni pa preko 60 %. Sinhrone in metahrone dvojne primarne pljučne tumorje so ugotovili v 8,4 %, v pljučih in drugod po telesu v 11 %, trojne pa v 0,8 %. Pri 18 % bolnikov se hkrati pojavljajo tumorske in netumorske patološke spremembe v pljučih.