Funkcionalna androgenizacija
Funkcionalna androgenizacija je klinična entiteta, ki jo označujejo zvišane serumske koncentracije androgenov in hirzutizem z androgeno plešavostjo ali brez nje. Menstrualni ciklus je reden ali pa je prisotna oligo- ali amenoreja. Etiopatogeneza funkcionalne androgenizacije ni povsem pojasnjena. Zdi se, da je etiopatogeneza funkcionalne androgenizacije odvisna od telesne mase. Pri bolnicah s prekomerno telesno maso je najpomembnejši dejavnik za nastanek funkcionalne androgenizacije povečana periferna odpornost na insulin in posledična hiperinsulinemija. Insulin na ravni hipofize spodbuja izločanje luteotropnega hormona in na ravni jajčnikov skupno z luteotropnim hormonom spodbuja tvorbo androgenov. Insulin znižuje serumsko koncentracijo prenašalne beljakovine za spolne hormone. Zato je več androgenov biološko učinkovitih. Hkrati insulin spodbuja tvorbo androgenov v skorji nadledvičnih žlez in v jajčnikih tako, da pospešuje aktivnost citokroma P-450c17alfa. Pri bolnicah z normalno telesno maso je rastni hormon najpomembnejši etiopatogenetski dejavnik za nastanek funkcionalne androgenizacije. Zvišane serumske koncentracije rastnega hormona neposredno in posredno preko insulinu-podobnega rastnega faktorja-I delujejo na celice jajčnikov in spodbujajo tvorbo androgenov. Možne so medsebojne povezave obeh poznanih etiopatogenetskih dejavnikov na nastanek funkcionalne androgenizacije: rastni hormon poveča odpornost na insulin in tako povzroči hiperinsulinemijo, ki zvečuje občutljivost perifernih tkiv za rastni hormon.