This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Avtorica v članku najprej predstavi afektivne motnje, nadaljuje pa s pomenom bazičnih genetskih raiskav pri afektivnih psihozah, ne zajema pa epidemioloških študij. Omenjene so različne metode genetskega mapiranja in težave v zvezi s tem. Opisane so tri hipoteze o lokalizaciji glavnega lokusa za afektivne psihoze na kromosomih in ti na kromosomih X, 11, 6. Omenjena pa je tudi možnost poligenskega načina prenosa afektivnih psihoz ter vloga pomembnih življenjskih dogodkov v etiologiji bipolarnih afektivnih motenj in unipolarnih depresij. S pomočjo sodobnih genetskih metod bomo v bodočnosti lažje prepoznavali dedne dejavnike in dejavnike tveganja za afektivne psihoze, predvsem v družinah obremenjenih s to endogeno psihozo.