Gibalni vzorci normalnih in nevrološko ogroženih novorojenčkov

Snemanje spontanega gibanja novo­rojenčka na videotrak in kasnejše ocenjevanje posnetega gibanja je diagnostična metoda za ocenjevanje nevrološkega stanja novorojenč­ka. Pri nas je do sedaj še niso uporabljali. S to metodo sva želela ugotoviti, ali se celostno gi­banje nevrološko ogroženih novorojenčkov po kakovosti razlikuje od celostnega gibanja nevro­loško neogroženih novorojenčkov, katere so te razlike in kako pogosto se pojavljajo posamez­ni spontani gibalni vzorci pri obeh skupinah no­vorojenčkov. Določila sva stopnjo strinjanja v najinih ocenah spontanega gibanja ter občut­ljivost in specifičnost metode glede na nevrološ­ki pregled preiskovancev po treh mesecih od snemanja. Na ta način sva praktično preizkusi­la ugotovitve tujih avtorjev o uporabnosti in za­nesljivosti te metode ter odkrila težave, ki se pri snemanju in ocenjevanju pojavljajo, vendar jih je možno preprečiti. V raziskavo sva vključila 7 novorojenčkov z enim ali več nevrološko ogro­žajočimi dejavniki in 6 novorojenčkov brez njih. Njihovo posneto celostno gibanje sva ocenila z dvema kakovostnima in eno količinsko oceno in ugotovila, da se nevrološko neogroženi in ne­vrološko ogroženi novorojenčki razlikujejo tako po kakovosti spontanega gibanja kot tudi po pojavnosti spontanih gibalnih vzorcev v časov­ni enoti. Ocenjevanje spontanega gibanja novo­rojenčka s pomočjo snemanja na videotrak je preprosta, zanesljiva, poceni, predvsem pa po­polnoma nemoteča in neškodljiva metoda, ki omogoča zgodnje odkrivanje okvar v osred­njem živčevju.