V izpitnem obdobju dežurstev ni. Prosim, obrnite se na prodaja@medrazgl.si in info@medrazgl.si.
MENU
Arhiv številk » 1999 » 3 » | Medicinsko področje » Predmeti » Infekcijske bolezni » Medicinsko področje » Predmeti » Patologija »

Histomorfologija in imunohistologija postinfekcijskega glomerulonefritisa v odvisnosti od trajanja bolezni in vrste okužbe

 
Izvleček:

This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Pri bolnikih z akutnim postinfekcijskim glomerulonefritisom ugotavljajo poleg klasične histomorfološke slike endokapilarnega proliferacijskega in eksudacijskega glomerulonefritisa širok spekter histomorfološkega in imunohistološkega izražanja bolezni, ki je lahko posledica stadija bolezni, individualne odzivnosti in/ali razlik v vrsti okužbe. V dosegljivi literaturi so odnosi med histomorfološkimi spremembami in odlagami imunskih reaktantov opisani pomanjkljivo. Cilj raziskave je zato bil natančneje opredeliti le-te, v patogenezi verjetno ključne odnose v odvisnosti od trajanja bolezni in vrste okužbe. Retrospektivna raziskava je vključevala 113 ledvičnih biopsij 91 moških in 22 žensk, ki so izpolnjevali klinične kriterije za diagnozo akutnega postinfekcijskega glomerulonefritisa. Vzorci ledvičnega tkiva so bili obdelani po standardni svetlobno in imunofluorescenčno mikroskopski tehnologiji. V skladu z uveljavljeno metodologijo v nefropatologiji smo semikvantitativno ocenili stopnjo mezangijske, endokapilarne in mezangiokapilarne proliferacije, eksudacijske reakcije, tubulo-intersticijskih sprememb in sprememb na žilah ter glomerulnih imunskih odlag. Ekstrakapilarno proliferacijo, globalno in segmentno glomerulosklerozo smo ocenili v odstotkih prizadetih glomerulov. Glede na obliko imunskih odlag smo ugotavljali tri imunofluorescentne vzorce: ogrličast, vzorec zvezdnatega neba in mezangijski. V 54 % primerov je bil kot povzročitelj okužbe, ki je predhodila pojavu glomerulonefritisa, odkrit streptokok, v 6 % stafilokok, v 5 % streptokok in stafilokok, v 35 % pa povzročitelj ni bil dokazan. Potrdili smo, da je za prvi mesec poteka bolezni značilno odlaganje IgG in komponente komplementa C3 z vzorcem zvezdnatega neba v povezavi z glomerulno endokapilarno proliferacijo in eksudacijo. V drugem in tretjem mesecu bolezni je prevladoval vzorec mezangijskega odlaganja C3, pogosto majhne intenzivnosti, v povezavi z mezangijsko proliferacijo. Tubulo-intersticijske spremembe smo ugotovili pri več kot polovici bolnikov v vseh obdobjih poteka, vendar praviloma v majhnem obsegu. Ogrličast vzorec odlaganja imunskih reaktantov smo ugotovili pri 8 (7 %) bolnikih v povezavi z najbolj intenzivno endokapilarno in mezangiokapilarno proliferacijo ter eksudacijo, izključno le v prvih dveh mesecih poteka bolezni. Ekstrakapilarne polmesece smo ugotovili pri 27 (24 %) bolnikih, vendar le žariščno in največ v 38% ledvičnih telesc, skoraj izključno v prvih dveh mesecih bolezni. Kot nenavadni so izstopali primeri z endokapilarno proliferacijo (4/14), eksudacijsko reakcijo (5/14) in glomerulnimi kapilarnimi stenskimi imunskimi odlagami z vzorcem zvezdnatega neba (5/14) po več kot treh mesecih trajanja glomerulonefritisa. Razen tega intenzivnostvnetnih sprememb v posameznih primerih ni korelirala z vzorcem in intenzivnostjo imunskih odlag. Naša raziskava je potrdila značilno povezanost med imunofluorescentnim mikroskopskim vzorcem zvezdnatega neba in ogrličastim vzorcem z glomerulno endokapilarno proliferacijo in eksudacijo v prvem in delno v drugem mesecu poteka akutnega postinfekcijskega glomerulonefritisa. Za kasnejši potek bolezni sta značilna mezangijski vzorec odlaganja C3 in mezangijska proliferacija. Odstopanja od teh pravil v naši raziskavi so bržčas posledica individualnih razlik v odzivnosti, saj nam ni uspelo dokazati očitnih razlik glede na vrsto okužbe, ampak le nekoliko pogostejše polmesece in IgA v imunskih odlagah po stafilokokni oz. neopredeljeni okužbi.

Avtorji:
Hermann Dejan

Ključne besede:
glomerulonefritis – patologija – imunologija, streptokokne infekcije, imunofluorescenčna metoda direktna

Citiranje:
Med Razgl. 1999; 38: 339–65.

Prenos PDF >>
© 2025 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑