Spoštovani!
Sporočamo, da bo nakupovanje izdelkov Medicinskih razgledov zaradi odsotnosti urednikov v poletnih mesecih (predvsem julija) omejeno. Vljudno vas naprošamo, da morebitna vprašanja in želje naslovite neposredno na prodaja@medrazgl.si ali info@medrazgl.si.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
MENU
Arhiv številk » 2012 » 2 » | Medicinsko področje » Predmeti » Interna medicina »

Jod in ščitnica

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Jod je sestavni del ščitničnih hormonov, ki uravnavajo številne presnovne procese. Optimalni dnevni vnos joda za odraslega je med 150 in 250 μg, v nosečnosti in času dojenja pa naj bi bil okrog 250 μg. Blago pomanjkanje joda povzroči rast ščitnice in nastanek avtonomnih žarišč. Hudo pomanjkanje, ki je v razvitih državah izredno redko, pa lahko povzroči hipotirozo in motnje nevrointelektualnega razvoja otroka. Ob presežku joda je večje tveganje za avtoimunsko bolezen ščitnice, predvsem Hashimotov tiroiditis, ki pogosto vodi v hipotirozo. Pri bolnikih z avtonomnim tkivom presežek joda lahko povzroči hipertirozo. Slovenija je bila vrsto let področje z blagim pomanjkanjem joda. Od leta 1999, ko smo jodiranje kuhinjske soli zvišali z 10 mg kalijevega jodida na kg soli na 25 mg, je jodna preskrba optimalna tudi za nosečnice in doječe matere. Neustrezen vnos joda je mogoč pri posameznikih, ki uživajo manj slano ali celo neslano presno prehrano, ali pri tistih, ki z uživanjem jodnih preparatov nenadzorovano povečajo vnos joda.

Avtorji:
Gaberšček Simona, Zaletel Katja

Ključne besede:
jod, ščitnica, Slovenija

Citiranje:
Med Razgl. 2012; 51: 189–95.
© 2023 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑