This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Patomorfološka osnova parkinsonizma je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktnem delu črne substance, kar povzroči pomanjkanje dopamina v striatumu. To privede do nastanka klasičnih motoričnih znakov (tremor, rigidnost, akinezija, motnje ravnotežja). V zadnjih desetletjih pa patologi opisujejo tudi spremembe v limbičnem in prefrontalnem korteksu, ki povzročajo nemotorične simptome (demenca, depresija). Na področju Slovenije ni bila izvedena še nobena študija o vplivu različnih dejavnikov na kvaliteto življenja bolnikov s parkinsonizmom. 71 oseb s parkinsonizmom je kvaliteto življenja ocenilo na vidni analogni lestvici in s testom EQ 5D. Na osnovi ocene na vidni analogni lestvici sva oblikovala dve skupini. Pri preiskovancihobeh skupin sva ocenjevala motorično prizadetost, zmožnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti, spoznavne sposobnosti, prisotnost depresivnosti in dojemanje lastnega zdravja, pri skrbnikih pa prisotnost depresivnosti. Pokazala sva, da sta pomembna dejavnika, ki vplivata na kvaliteto življenja, depresivnost bolnika in zmožnost opravljanja vsakodnevnihaktivnosti, ne pa motorične težave ali spoznavne sposobnosti. Predlagava, da se pri kliničnem pregledu bolnika s parkinsonizmom preverjanje motorike dopolni z ocenjevanjem depresivnosti. Opravljanje vsakodnevnih aktivnosti lahko izboljšamo z multidisciplinarnim timskim pristopom.