Arhiv številk » 2011 » 2 »

V članku je opisan primer bolnika s hudo akutno hiponatriemijo iatrogenega izvora, nastalo med transuretralno resekcijo prostate. Pri bolniku se je klinična slika razvila nenadno in v najtežji obliki, z epileptičnim napadom. Kljub natančnemu oboperativnemu opazovanju v sklopu anestezije nismo zaznali začetnih znakov hiponatriemije. Izmerjene vrednosti natrija so bile zelo nizke. Klinična slika in nizka vrednost natrija kažeta na hudo … Preberite več >>

Centralni venski kateter je že vrsto let pogost spremljevalec intenzivnega zdravljenja bolnikov. V članku sta opisana supraklavikularni pristop k veni subklaviji, ki ga je opisal Yoffa, in medialni infraklavikularni pristop. Oba sodita med najpogosteje uporabljane tehnike kateterizacije vene subklavije. Poleg tega so v članku opisani tudi najpogostejši zapleti, na katere lahko naletimo ob posegu oziroma med uporabo centralnega venskega katetra.… Preberite več >>

Karcinomska bolečina je kompleksen mehanizem, sestavljen iz senzorne, afektivne, kognitivne in vedenjske komponente. Poznavanje patofizioloških procesov karcinomske rašče in posledic aktivnega zdravljenja omogoča učinkovit nadzor in lajšanje karcinomske bolečine, preprečuje pa tudi nepotrebno trpljenje bolnikov. Karcinomi maksilofacialnega področja imajo že zaradi svoje lokalizacije posebne značilnosti, ki poleg bolečine še poslabšajo bolnikov psihosocialni status in zahtevajo skrben terapevtski pristop.… Preberite več >>

Glavobol po punkciji dure je najpogostejši zaplet subarahnoidne regionalne anestezije. Na pogostnost pojavljanja vplivajo starost in spol bolnikov, velikost (premer) punkcijske igle in številni drugi dejavniki, o vplivu katerih pa v tuji literaturi najdemo nasprotujoče si trditve. V najini raziskavi sva hoteli ugotoviti, kakšna je pogostnost glavobolov po punkciji dure na Inštitutu za anesteziologijo Kliničnega centra v Ljubljani, kako nanjo … Preberite več >>

Smrtnost pri hudi kraniocerebralni poškodbi je še vedno med 18 in 50%. Avtor opisuje hipertoni in hipotoni sindrom, ki nastaneta neposredno po hudi možganski poškodbi. Naloge nujne medicinske pomoči so preprečevanje sekundarnih hipoksičnih okvar možganov, ki bistveno poslabšajo okvare, nastale zaradi poškodb. Osnovna načela nujne medicinske pomoči so: ocena stanja zavesti po Glasgowski koma skali, dvig glave in prsnega koša … Preberite več >>

Znižanje krvnega tlaka po subarahnoidni anesteziji je pričakovan zaplet te anestezijske teh­nike, ki nastane zaradi učinka blokade simpatičnega avtonomnega živčevja na obtočila. Eden izmed možnih ukrepov za preprečevanje hipotenzije po subarahnoidni anesteziji je infuzija raztopin elektrolitov ali raztopin koloidov z elekroliti pred izvedbo subarahnoidnega bloka. Prispevek podaja pregled literature o učinkovitosti infuzije raztopin elektrolitov ali raztopin koloidov z elekroliti pri … Preberite več >>

V kombinirani intravenski anesteziji hkrati uporabljamo več različnih učinkovin v manjših odmerkih. Tako se izognemo nezaželenim učinkom, ki se pojavljajo pri posameznih učinkovinah v večjih odmerkih. Kombiniramo uspavala, analgetike in relaksante. Uporabljamo venska in inhalacijska uspavala. Z njimi bolnika uspavamo in vzdržujemo spanje med operacijo. Z analgetiki preprečujemo zaznavanje bolečine, uporaba mišičnih relaksantov pa pogojuje kirurgovo delo in omogoča, da … Preberite več >>

Subarahnoidna anestezija je opre­deljena kot začasna prekinitev prenosov vzbur­jenj po živcu, ki jo povzročimo z vbrizganjem lokalnega anestetika v subarahnoidni prostor. Edini vzrok za klinični učinek subarahnoidne ane­stezije na obtočila je blokada preganglijskih vla­ken simpatičnega avtonomnega živčevja. Blokada simpatičnega avtonomnega živčevja vpliva na vse hemodinamske parametre, ki opredeljujejo krvni tlak. Padec krvnega tlaka po subarahnoidni blokadi je posledica zmanjša­nja minutnega … Preberite več >>

Začetki ambulantne kirurške dejavnosti v splošni anesteziji segajo v zgodnja leta dvajsetega stoletja. V osemdesetih letih se je zanimanje za to dejavnost oživilo tudi zato, ker novejše anestezijske tehnike omogočajo kakovostno in stroškovno učinkovito oskrbo ambulantnega kirurškega bolnika. Prednosti take dejavnosti so najmanjše možno poseganje v vsakodnevni življenjski ritem bolnika, ki je v dnevni bolnišnici operiran, zmanjšana možnost bolnišničnih okužb … Preberite več >>

Za hudo opečenega bolnika je poleg ostalega zdravljenja zelo pomembno lajšanje bolečin. Ketamin v kapalni infuziji je ugodno sredstvo, saj lahko bolnik dejavno sodeluje pri izvajanju zgodnje fizioterapije, pri negi in hranjenju. Prednosti dajanja analgetika v kapalni infuziji pred dajanjem v obliki bolusa pa so enakomerna analgezija brez nihanj ter redkejše zahteve bolnika po analgetiku, s tem pa tudi manjša … Preberite več >>

Podana je definicija bolečine in opredeljena pooperativna bolečina. Navedeni so dejavniki, ki vplivajo na jakost in trajanje pooperativne bolečine. Operiranje brez preprečevanja nocicepcije utegne povzročiti kronično bolečino. Pri bolnikih z nezadostnim analgetičnim zdravljenjem je več zapletov v pooperativnem obdobju. Opisane so obstoječe in novejše možnosti zdravljenja pooperativne bolečine in poudarjena učinkovitost z opioidi, lokalnimi anestetiki in nesteroidnimi antiinflamatomimi zdravili kombiniranega … Preberite več >>