MENU
Arhiv številk » 2002 » 1 » | Medicinsko področje » Predmeti » Biokemija » Medicinsko področje » Predmeti » Fiziologija » Medicinsko področje » Predmeti » Patološka fiziologija »

Kislinsko-bazno ravnovesje

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Kisline so dajalci, baze pa prejemniki protonov. Tako kisline kot baze vnašamo v organizem s hrano in jih pridobivamo pri celični presnovi, izgubljamo pa jih preko dihalnega sistema, ledvic in prebav­nega trakta. Koncentracija protonov v krvi (izražamo jo s pH) je natančno uravnavana, saj pomembno vpliva na potek celične presnove. Organizem se proti spremembi pH krvi brani z več mehanizmi. Prva obramba je pufranje, ki poteka v zunaj- in znotrajceličnih tekočinah. Drugi odgo­vor je izločanje ali zadrževanje kislin oziroma baz preko dihalnega sistema (hlapne kisline) in ledvic (nehlapne kisline, hidrogenkarbonat). V diagnostiki in spremljanju motenj kislinsko-baznega ravnovesja določamo več parametrov v seču in krvi. V seču merimo pH, titrabilno kislost seča in neto izločanje kislin preko ledvic. V krvi določimo njeno pH, koncentracijo hidrogenkarbonata, delni tlak ogljikovega dioksida, za iskanje vzroka presnovnih motenj pa ugotavljamo še bazni prebitek, anionsko in osmolalno vrzel. Motnje kislinsko-baznega ravnovesja delimo na presnovne, kjer se prvotno spremeni koncentracija hidrogenkarbonata v krvi, ter na dihalne, kjer se v prvi vrsti spremeni delni tlak ogljikovega dioksida. Acidoza je stanje, ki pripelje do padca krvnega pH, alkaloza je stanje, ki je vzrok porastu krvnega pH. Motnje odpravljamo tako, da zdravimo bolezen, zaradi katere se je pH krvi spremenil. V primeru hudega odstopanja pH pa v kri dodajamo kisline oziroma baze.

Avtorji:
Jošt Anton, Pakiž Maja

Ključne besede:
acidobazno ravnotežje, acidobazno ravnotežje motnje − diagnostika − zdravljenje, pufri

Citiranje:
Med Razgl. 2002; 40: 27−40.

Prenos PDF >>
© 2021 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑