Klinične, imunološke in genetske značilnosti bolnikov z avtoimunskim limfoproliferativnim sindromom v Sloveniji

IZHODIŠČA. Avtoimunski limfoproliferativni sindrom je primarna imunska pomanjkljivost, za katero je značilna motnja v nadzoru imunskega odziva. Definiran je kot kronična nemaligna limfoproliferacija pri bolnikih s povišano vrednostjo dvojno negativnih celic T > 1 % in moteno apoptozo limfocitov in vitro. Etiologija bolezni ni popolnoma pojasnjena, spekter klinič­nih manifestacij je zelo širok, natančni diagnostični kriteriji pa še niso postavljeni. NAMEN. Namen naše raziskave je bil razjasniti klinično, imunološko in genetsko ozadje bolnikov z avto­imunskim limfoproliferativnim sindromom v Sloveniji. METODE. V raziskavo smo vključili vse bolnike, ki se vodijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani pod sumom na avtoimunski limfo­proliferativni sindrom. Vključitveni kriteriji za našo raziskavo so bili: starost pod 18 let, pri­sotna vsaj ena klinična manifestacija avtoimunskega limfoproliferativnega sindroma ter pozitiven vsaj en laboratorijski imunološki test, značilen za avtoimunski limfoproliferativni sindrom. Retrospektivno smo pregledali vso klinično dokumentacijo o poteku bolezni in pri­dobili podatke o kliničnih, laboratorijskih in imunoloških značilnostih pri posameznih bol­nikih. Podatke o kliničnih manifestacijah smo zbirali ob prvi prezentaciji bolezni in tekom dolgoročnega sledenja bolnika. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo smo s pretoč­no citometrijo določili vrednosti limfocitnih subpopulacij, z metodo ELISA smo določili serum­ske vrednosti IL-10 ter opravili test apoptoze limfocitov. V genetskem laboratoriju smo opravili analizo nukleotidnih zaporedij genov za Fas in ligand Fas. REZULTATI. V študijo smo vklju­čili 11 bolnikov. Trije bolniki so izpolnjevali dogovorno sprejete kriterije za diagnozo avtoimunski limfoproliferativni sindrom, 8 bolnikov pa je hkrati izpolnjevalo eno klinično in eno laboratorijsko merilo za avtoimunski limfoproliferativni sindrom, vendar niso zadostili pred­laganim kriterijem za diagnozo avtoimunski limfoproliferativni sindrom. ZAKLJUČKI. Avtoimunski limfoproliferativni sindrom ima zelo raznoliko klinično prezentacijo, ki se pogosto ne izrazi ob prvem pojavu bolezni, ampak tekom let. Značilni imunološki testi so povišana vrednost IL-10, prisotnost več kot 1 % dvojno negativnih celic T in motena apoptoza limfo­citov in vitro. Nobeden od teh testov ni pozitiven pri vseh bolnikih, zato je potrebno napra­viti celotno serijo testov. Genetske analize ne kažejo, da je najpogostejša mutacija gena za Fas pri avtoimunskem limfoproliferativnem sindromu v Sloveniji. Predlagamo protokol preiskav, ki naj se opravijo pri bolnikih s sumom na avtoimunski limfoproliferativni sindrom.