Lymska borelioza je v Sloveniji endemična bolezen. Pojavnost je v zadnjih desetih letih moč­no narasla in je med najvišjimi v Evropi. Erythema migrans je v poteku bolezni daleč najbolj pogost klinični znak. Ocenjujejo, da se pojavlja pri približno treh četrtinah bolnikov z lymsko boreliozo v zgodnjem obdobju bolezni. Erythema migrans tipičnega izgleda je edini znak, ki v vsakdanji klinični praksi omogoča dokaj zanesljivo postavitev diagnoze lymske borelioze. Kot tak je zadosten kriterij za pričetek antibiotičnega zdravljenja, s katerim z veliko gotovost­jo preprečimo nadaljnji razvoj bolezni in močno zmanjšamo pojavnost poznih zapletov bolezni.

Predstavili smo klinične in epidemiološke značilnosti odraslih bolnikov z diagnozo eryt­hema migrans, ki so bili pregledani v Ambulanti za lymsko boreliozo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani v letu 2000. Dobljene podatke smo primerjali z rezul­tati podobne raziskave, ki je na isti kliniki potekala v letu 1993.

Predpostavili smo, da se je poznavanje bolezni od leta 1993 do leta 2000 povečalo. Zato smo pričakovali, da bodo bolniki v letu 2000 prihajali na pregled bolj zgodaj v poteku bolez­ni in da bodo zaradi tega kožne spremembe ob pregledu manjše ter dodatni bolezenski znaki manj pogosto prisotni.

V prospektivno raziskavo, ki je potekala v letih 1993 in 2000, smo vključili vse bolnike starejše od 15 let z diagnozo erythema migrans. Značilna kožna sprememba je morala ustre­zati modificiranim kriterijem CDC (Centers for Disease Control). Epidemiološke in klinične podatke smo beležili s standardnim vprašalnikom. Za primerjavo kvantitativnih podatkov smo uporabili Kruskall-Wallisov test, za primerjavo kvalitativnih pa test χ-kvadrat oziroma Fisherjev test.

V letu 2000 je bilo v raziskavo vključenih 535 bolnikov, od tega 309 (57,8 %) žensk in 226 (42,2 %) moških, starih od 15−80 (mediana 47) let. Vboda klopa na mestu eritema se je spominjalo 311 (58,1 %) bolnikov. Erythema migrans se je v 55,7 % pojavil na spodnji okon­čini, 14 (mediana) dni po vbodu klopa. Eritemi so bili ob pregledu v povprečju veliki 75 cm² in so merili 2−87 cm v najdaljšem premeru (mediana 12 cm). Bolniki so eriteme opazili 8,5 (me­diana) dni pred pregledom. 36/535 (6,7 %) bolnikov je imelo več kot eno kožno spremembo. 52,5 % bolnikov je imelo na mestu erythema migrans prisotne lokalne simptome, 35,7 % bol­nikov je imelo pridružene splošne težave. V letu 1993 je bila diagnoza erythema migrans postavljena pri 889 bolnikih. Na pregled so prihajali mlajši bolniki kot v letu 2000 (44 proti 47 let, p = 0,025), pogosteje so se spominjali vboda klopa (p = 0,049), ob pregledu pa so ime­li manjše eriteme (50,2 proti 75,0 cm², p = 0,025). Bolniki so v letu 1993 prihajali na pregled prej (8 proti 8,5 dni, p = 0,352) in pogosteje navajali pridružene splošne težave (41,2 % pro­ti 35,7%, p = 0,033).