Koncept klinične športne prehrane pri sarkopeniji

Sarkopenija je sindrom, za katerega je značilna napredujoča in splošna izguba skeletne
mišične mase ter delovanja telesa. Stanje ima pomemben vpliv na izid zdravljenja, vključno
z zlomi, upadom delovanja in umrljivostjo. Sarkopenija prizadene predvsem starejše,
vendar se lahko pojavi tudi v srednjih letih, še posebej ob bolezni. Telesna dejavnost
v kombinaciji z ustrezno prehransko podporo se lahko izkaže za učinkovito nefarmakološko
terapijo sarkopenije. V zadnjem času so raziskave osredotočene na pojem nizke energijske
razpoložljivosti, ki jo obravnavajo kot ključen patofiziološki mehanizem za razvoj
sindroma relativnega energijskega pomanjkanja v športu. Nizka energijska razpoložljivost
pomeni, da posameznik po končani telesni vadbi nima dovolj energije za podporo
delovanja telesa, kar lahko privede tudi do izgube telesne mase, vključno s pusto telesno
maso. Koncept energijske razpoložljivosti pri vadečih posameznikih s sarkopenijo še
ni bil raziskan. Športniki, ki imajo v osnovi dobro mišično maso, ogrozijo svoje zdravje,
če prehransko ne podprejo vadbe. Podobne oz. še več negativnih posledic bi utegnila imeti
nizka energijska razpoložljivost pri vadečem posamezniku s sarkopenijo, ki nima presnovnih
zalog in ima znižano pusto telesno maso. Pri sarkopeniji je torej pomembno, da
posameznik poskrbi za ustrezno prehransko podporo telesni vadbi in upošteva temelje
športne prehrane.