This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Magnetnoresonančna preiskava se čedalje bolj uveljavlja kot dodatna diagnostična metoda preiskave ploda. K hitremu razvoju sta pripomogli predvsem razvijajoča se fetalna medicina in kirurgija. S pomočjo MRI lahko odkrijemo do 50 % več patoloških sprememb kot z UZ-preiskavo. Prvi opisan primer slikanja nosečnice z MRI je iz leta 1983, v začetku devetdesetih pa so z razvojem novih, ultra hitrih sekvenc omogočili bolj natančen vpogled v maternico. V Sloveniji smo pričeli MRI osrednjega živčevja ploda opravljati v letih 2005/06. Standardni protokol preiskave osrednjega živčevja pri plodu sestavljajo ultra hitre T2-obtežene sekvence v treh ravninah, T1- in T2-gradientni sekvenci v aksialni ravnini ter difuzijsko obteženo slikanje. Rezultati številnih študij kažejo, da preiskava ne povzroča kratkotrajnih ali dolgotrajnih posledic za plod. Poznavanje normalnega razvoja možganov ploda je ključno za vrednotenje magnetnoresonančnih slik. Preiskavo opravimo za potrditev in natančnejšo oceno patoloških sprememb, odkritih z UZ, ter za odkrivanje morebitnih dodatnih malformacij. Najpogostejše indikacije za MRI osrednjega živčevja ploda so: ventrikulomegalija, anomalije zadnje kotanje, agenezija korpus kalozuma, kortikalne malformacije, malformacije v poteku hrbtenice in zapleti nosečnosti z monohorionskimi dvojčki.