MENU
Arhiv številk » 1996 » 4 » | Medicinsko področje » Predmeti » Mikrobiologija in imunologija »

Molekularna diagnostika tuberkuloze – upanje ali iluzija?

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Tuberkuloza ponovno postaja velik zdravstveni problem, saj število obolelih v svetu v zadnjih letih narašča, povečuje pa se tudi število sevov Mycobacterium tuberculosis, odpornih proti več antituberkulotikom. Metode molekularne mikrobiologije vzbujajo največ upanja za izboljšanje in odpravo nekaterih pomanjkljivosti klasične laboratorijske diagnostike tuberkuloze. Med molekularnimi metodami so najbolj razvite in raziskane različne tehnike pomnoževanja majhnih (za določen mikroorganizem) značilnih delcev nukleinskih kislin in vitro. Te tehnike v primerjavi s klasičnimi mikrobiološkimi metodami skrajšajo čas do postavitve diagnoze z nekaj tednov na le nekaj ur. Žal njihova občutljivost zaenkrat še zaostaja za klasičnimi metodami. Uporaba molekularnih metod ni omejena le na izboljšanje laboratorijske diagnostike tuberkuloze, temveč obeta tudi hitrejšo in zanesljivejšo identifikacijo mikobakterij in hitrejše odkrivanje sevov M. tubercu- losis, odpornih proti antituberkulotikom. Uporabna vrednost molekularnih metod na področju epidemiologije tuberkuloze je že sedaj neprecenljiva. Namen našega prispevka je kratka predstavitev različnih metod pomnoževanja nukleinskih kislin, ki jih uporabljamo za odkrivanje bacilov tuberkuloze, prikaz najpogostejših težav pri uporabi ter predstavitev treh komercialno dostopnih diagnostičnih kompletov, ki temeljijo na verižni reakciji s polimerazo ali na pomnoževanju, posredovanem s prepisovanjem RNA.

Avtorji:
Žolnič Dovč Manca, Poljak Mario, Seme Katja

Ključne besede:
tuberkuloza – diagnostika, polimerazna verižna reakcija, bakterijska RNA, tehnike molekularnih sond

Citiranje:
Med Razgl. 1996; 35: 501–12.

Prenos PDF >>
© 2019 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑