This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

V področju živčno-mišičnega stika prečno progastega mišičnega vlakna pri sesalcih so jedra bolj zgoščena kot izvensinaptično. Počasna skeletna mišična vlakna so elektromehanično ak­tivna večji del časa kot hitra vlakna in so tako tudi vzorci frekvenc prenesenih akcijskih potencialov pri obeh tipih vlaken različni. Ta razlika med tipi vlaken bi se lahko odrazila tudi v različni razporeditvi mišičnih jeder in Schwannovih celic v sinaptičnem področju, kar do zdaj še ni bilo raziskano. Postavili smo naslednje hipoteze: 1. število mišičnih jeder v sinap­tičnem skupku je v počasnem skeletnem mišičnem vlaknu značilno večje kot v hitrem vlaknu; 2. število Schwannovih celic v področju živčno-mišičnega stika, ki ga lahko ugotovimo tako, da preštejemo njihova jedra, je premosorazmerno s površino živčno-mišičnega stika; 3. mak­simalna razdalja, do katere znotraj mišičnega vlakna še sežejo vplivi živčnih trofičnih dejavnikov, je v hitrih in počasnih skeletnih mišičnih vlaknih enaka.

V posamičnih skeletnih mišičnih vlaknih, ki smo jih izolirali iz m. extensor digitorum longus (hitra vlakna) in m. soleus (počasna vlakna), smo obarvali jedra s fluorescenčnim barvilom »SYTOX zeleno«. Živčno-mišični stik smo v teh vlaknih obarvali z a-bungarotoksinom, ozna­čenim z rodaminom. Ustrezna morfometrična merjenja razporejenosti jeder smo opravili na konfokalnem mikroskopu.

Dobljeni rezultati so nas pripeljali do naslednjih zaključkov: 1. v sinaptičnem jedrnem skupku odraslega počasnega skeletnega mišičnega vlakna je 7,15 ± 2,37 (n = 20) mišičnih jeder, medtem ko je v sinaptičnem jedrnem skupku hitrega vlakna teh jeder 4,60 ± 0,75 (n = 20). Ta razlika je statistično značilna (p< 0,05, neparni Študentov T-test). 2. korelacija med sinaptič­no površino živčno-mišičnega stika in številom jeder, ki pripadajo Schwannovim celicam, je bila v hitrem vlaknu višja (KK=0,4) kot v počasnem (KK = 0,07), a po naši oceni še vedno premajhna za potrditev naše druge hipoteze. 3. Maksimalna razdalja v mišičnem vlaknu, do katere so še vidni znaki delovanja živčnih trofičnih dejavnikov, in ki smo jo ocenili z merje­njem razdalje med robom živčno-mišičnega stika in prvim zunajsinaptičnim jedrom, znaša za hitra skeletna mišična vlakna 25,5 ± 9,3 pm (n = 20), za počasna pa 26,9 ± 7,4 pm (n = 20). Med obema razdaljama ni statistično značilnih razlik (p > 0,05; Studentov T-test).