This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Nadzorovana podhladitev po primarnem srčnem zastoju (PSZ) zmanjšuje ishemično in reper- fuzijsko poškodbo možganov. V Centru za intenzivno interno medicino Kliničnega centra Ljubljana (CIIM) je v rutinski uporabi od začetka leta 2004. Pri doslej hlajenih bolnikih smo skladno z rezultati tujih raziskav ugotovili boljše preživetje in nevrološki izid. Mnogo bolni­kov po PSZ ima hudo hiperglikemijo s koncentracijo serumske glukoze nad 11 mmol/L. Kljub temu pa je še neraziskana učinkovitost nadzorovane podhladitve pri bolnikih s hudo hiper- glikemijo po PSZ. Namen naše raziskave je ovrednotiti preživetje, nevrološki izid in zaplete pri bolnikih s hiper­glikemijo po PSZ, z ozirom na koncentracijo serumske glukoze. Primerjati želimo bolnike pred in po uvedbi metode nadzorovanega podhlajevanja. Objektivizirati želimo tudi učinkovitost zdravljenja hiperglikemije pri bolnikih po PSZ, na CIIM. V raziskavo smo vključili bolnike, ki so se od 1.1.2001 do 31.12.2005 zdravili na CIIM po PSZ in so ustrezali kriterijem za zdravljenje z nadzorovano podhladitvijo. Testno skupi­no so sestavljali hlajeni bolniki, kontrolno skupino pa nehlajeni bolniki (iz obdobja pred uvedbo hlajenja). Primerjali smo koncentracije serumske glukoze in v vsaki od skupin ugotavljali pove­zavo med koncentracijami serumske glukoze in preživetjem ter nevrološkim izidom. Pri bolnikih s hudo hiperglikemijo po PSZ smo primerjali preživetje, nevrološki izid, zaplete zdravljenja in učinkovitost inzulinskega zdravljenja med hlajeno in nehlajeno skupino. V raziskavo smo vključili 159 bolnikov, 85 hlajenih in 74 nehlajenih. Med hlajenimi je bilo 57, med nehlajenimi pa 54 bolnikov s hudo hiperglikemijo po PSZ. Za hlajene bolnike smo dokazali povezavo med nižjimi vrednostimi serumske glukoze ob sprejemu in prvih štirih dneh zdravljenja in ugodnim dolgoročnim nevrološkim izidom (P < 0,03). Skupini hlajenih in neh­lajenih bolnikov s hudo hiperglikemijo po PSZ se nista razlikovali v preživetju in dolgoročnem nevrološkem izidu ter zapletih zdravljenja. Skupina hlajenih bolnikov je imela višje povpreč­ne vrednosti serumske glukoze med hlajenjem na CIIM (P = 0,03), nižje pa po izteku hlajenja (P < 0,05). Skupina hlajenih je prejemala večje dnevne odmerke inzulina (P < 0,001). Bolniki, zdravljeni z nadzorovano podhladitvijo po PSZ, ki imajo nižje jutranje koncen­tracije serumske glukoze, imajo boljše preživetje in nevrološki izid. Nadzorovana podhladitev ne izboljša preživetja in nevrološkega izida pri bolnikih s hudo hiperglikemijo po PSZ. Bol­niki, zdravljeni z nadzorovano podhladitvijo po PSZ, imajo med hlajenjem na CIIM višje jutranje koncentracije serumske glukoze kot nehlajeni bolniki.