This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Namen naše raziskave je bil ugotovi­ti, če imajo hipertenzivna reakcija ob obreme­nitvi, povečana telesna teža in srčna frekvenca v mirovanju napovedni pomen za razvoj arterij­ske hipertenzije. Opazovali smo 27 oseb, ki so v obdobju 1984–1987 opravile submaksimalno testiranje na cikloergometru. Preiskovance smo razdelili v dve skupini. V prvi je bilo 13 oseb s hipertenzivno reakcijo ob obremenilnem testira­nju (skupina HT). V drugi, kontrolni skupini, je bilo 14 oseb, pri katerih se hipertenzivna reak­cija ob obremenitvi ni razvila (skupina K). Hipertenzivno reakcijo smo definirali kot porast sistolnega krvnega tlaka preko 200 mmHg in/ali po­rast diastolnega krvnega tlaka za 15 mmHg, s tem da je presegel vrednost 90 mmHg. Cikloergometrijo smo po enakem protokolu leta 1994 ponovili. Ugotovili smo, da se je v skupini HT pri devetih osebah razvila hipertenzija v osmih le­tih opazovanja, v skupini K pa pri dveh osebah. Osebe, ki so razvile hipertenzijo, so bile težje od tistih z normalnim krvnim tlakom. Pri bolnikih s povišanim krvnim tlakom smo zabeležili porast srčne frekvence v opazovanem obdobju, med­tem ko je pri tistih z normalnim krvnim tlakom srčna frekvenca celo padla. Domnevamo, da sta porast krvnega tlaka in srčne frekvence odraz skupne patogenetske spremembe, to je zviša­nja tonusa simpatičnega živčnega sistema. Re­zultati naše raziskave podpirajo hipotezo, da ima­ta hipertenzivna reakcija ob obremenitvi in te­lesna teža napovedni pomen za razvoj hiperten­zije. V nasprotju s tem pa naši rezultati ne pod­pirajo hipoteze, da srčna frekvenca v mirovanju napoveduje kasnejši razvoj arterijske hipertenzije.