This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Nesteroidni antirevmatiki so ena izmed najbolj pogosto uporabljenih zdravil danes. Njihov poglavitni mehanizem je inhibicija ciklooksigenaze, encima, ki omogoča sintezo prostaglan- dinov. Prostaglandini imajo pomembno vlogo v primeru nestabilne sistemske cirkulacije, zmanjšanega volumna krvi oz. efektivnega arterijskega volumna. Omogočajo vazodilatacijo ledvičnega žilja, sekrecijo renina ter izločanje natrija in vode. Obstajata dve izoobliki ciklook­sigenaze (COX): COX-1 ali »konstitutivna« in COX-2 ali »inducibilna«. Inhibicija COX-2, ki jo normalno izražajo aktivirani makrofagi in inducirajo provnetne snovi, prispeva k protivnetne­mu, protibolečinskemu in antipiretičnemu učinku, medtem ko supresija COX-1 povzroča večino stranskih učinkov, npr. gastrointestinalne krvavitve in ulceracije ter disfunkcijo trombocitov. Izkazalo se je, da se v ledvičnem tkivu obe izoformi izražata konstitutivno. Nefrotoksičnost je tako podobna pri uporabi neselektivnih NSAR in selektivnih COX-2 inhibitorjev in se kaže z naslednjimi kliničnimi sindromi, ki se med seboj razlikujejo po času uživanja zdravila, ki je potreben za razvoj okvare, po patogenezi in načinu zdravljenja: akutno hemodinamsko led­vično odpovedjo, akutnim tubulointersticijskim nefritisom z nefrotičnim sindromom ali kroničnim ledvičnim odpovedovanjem. Poleg tega izsledki določenih raziskav kažejo, da dol­gotrajno jemanje COX-2 inhibitorjev poveča tveganje za srčnožilna obolenja.