This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Nekonjugirana hiperbilirubinemija je eden najpogostejših in še vedno ne docela pojasnjenih problemov v neonatologiji. Pred desetimi leti je prišlo do spreminjanja navodil za obravna­vo zlateničnih novorojenčkov, ko so se meje za indikacije terapevtskih posegov pomaknile navzgor, letos pa so v Ameriškem pediatričnem združenju navodila za obravnavo zlatenice novorojenčka dopolnili.

V preglednem prispevku so opisana novejša dognanja na področju nekonjugirane hiperbi­lirubinemije novorojenčka. Pri diagnostiki opisujemo merjenje izdihanega ogljikovega monoksida, »prostega« bilirubina v serumu, presejalno merjenje vzbujenih slušnih potencia­lov možganskega debla, merjenje kožnega bilirubina in slikovno diagnostiko možganov. Pri razumevanju nevrotoksičnega delovanja bilirubina v zadnjem času raziskujejo inhibicijo fosforilacije beljakovin/peptidov, moteno homeostazo kalcija v celicah, vpliv bilirubina na celične membrane s posledično apoptozo in vlogo P-glikoproteina pri zaščiti možganov pred biliru­binom. Novosti pri zdravljenju zajemajo izboljšave svetlobnih virov pri fototerapiji z uporabo svetlobnih diod in inhibitorje hem oksigenaze, biliverdinske reduktaze, fotonske analoge ter miniaturne reaktorje z glukuronosil transferazo.

Na koncu prispevka so v skladu z novejšimi izsledki povzeti osnovni principi klinične obrav­nave zlateničnih novorojenčkov s posebnim opozorilom na tiste novorojence, kjer bilirubin v serumu presega koncentracijo 427 μmol/l. V prilogi prispevka je sodoben algoritem klinične obravnave novorojenčkov z zlatenico.