This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

IZHODIŠČE. Neustrezna raba antibiotikov je povezana z nastankom in širjenjem odporno­sti mikroorganizmov na antibiotike. Eden od ukrepov, ki naj bi zagotavljali bolj smotrno uporabo antibiotikov, so smernice za predpisovanje antibiotikov. NAMEN. Ugotoviti, kakšen vpliv so na ustreznost in pravilnost predpisovanja antibiotikov na Kliniki za infekcijske bolezni in vro­činska stanja imela nova, leta 2006 izdana »Priporočila za uporabo protimikrobnih zdravil« v primerjavi s »Priporočili za uporabo protimikrobnih zdravil«, izdanimi leta 1998. Ugotoviti, ali obstaja pomembna razlika v sledenju starim in novim priporočilom. Ugotoviti, katere so najpogostejše napake, ki se pojavljajo pri predpisovanju antibiotikov. HIPOTEZA. Po izdaji novih priporočil za predpisovanje protimikrobnih zdravil se je povečala ustreznost in pravil­nost predpisovanja antibiotikov. Do največjih napak pri predpisovanju antibiotikov prihaja pri izbiri ustreznega antibiotika in pri trajanju zdravljenja. METODE. V raziskavo je bilo vklju­čenih 100 zaporednih odraslih bolnikov Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, zdravljenih v bolnišnici novembra 2005, in 100 zaporednih odraslih bolnikov, zdrav­ljenih vbolnišnici novembra leta 2006. Podatke smo zbrali z revizijo popisov bolnikov. Študija je bila retrospektivna in je upoštevala znano metodologijo ustreznosti in pravilnosti predpi­sovanja antibiotikov. REZULTATI. Ugotavljamo, da je bilo leta 2006 popolnoma v skladu s smernicami uvedenih 51,9% antibiotičnih zdravljenj, leta 2005 pa 35,3%. V 4,7% (2006) in 6,4 % (2005) je bil antibiotik neindiciran, a vseeno izkustveno uveden. V letu 2006 opaža­mo porast uporabe antibiotikov zdravljenja izbire in padec odstotka nepravilno izkustveno uvedenih antibiotikov. Leta 2005 je bilo največ nepravilnosti v trajanju izkustvenega zdravlje­nja (22,0 %), leta 2006 pa pri odmerjanju izkustveno uvedenega antibiotika (17,6 %). V obeh letih opažamo podoben odstotek usmerjenega zdravljenja, uvedenega popolnoma v skladu s Priporočili, hkrati pa opažamo v letu 2006 povečanje nepravilnosti v odmerjanju usmerje­nega zdravljenja in padec nepravilnosti pri trajanju le-tega. ZAKLJUČKI. Rezultati študije deloma potrjujejo naši hipotezi. Statistično pomembnega izboljšanja v predpisovanju antibiotične­ga zdravljenja po izdaji novih priporočil ne opažamo, vendar ugotavljamo trend k izboljšanju njegovega predpisovanja. Potrjujemo, da prihaja do največjih napak pri trajanju antibiotič­nega zdravljenja.