MENU
Arhiv številk » 2011 » 4 » | Medicinsko področje » Predmeti » Interna medicina »

Odkrivanje kronične ledvične bolezni

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Za kronično ledvično boleznijo v svetu in pri nas v povprečju zboli vsaka deseta odrasla ose­ba. Povezana je z visoko smrtnostjo ter stroški zdravljenja. Največje tveganje za nastanek kro­nične ledvične bolezni imajo bolniki s sladkorno boleznijo, arterijsko hipertenzijo, srčno-žilno boleznijo in tisti, ki imajo v družini znano dedno ledvično bolezen. Bolj so ogroženi tudi kadil­ci in debeli ljudje. Hitrost glomerulne filtracije ocenimo na različne načine: s pomočjo enačb iz serumske koncentracije kreatinina, izmerimo očistek kreatinina, določimo cistatin C ali upo­rabimo radioizotopske preiskave. Na osnovi ocene glomerulne filtracije delimo ledvično bole­zen na pet stopenj, na podlagi katerih se odločamo o terapevtskih in diagnostičnih ukrepih ter ocenimo tveganje za razvoj srčno-žilne bolezni. Proteinurija in albuminurija sta zgodnji znanilki kronične ledvične bolezni, hkrati pa tudi dejavnik tveganja za hitrejše slabšanje led­vičnega delovanja in zgodnejši nastanek končne ledvične odpovedi. Osnovna preiskava za iska­nje proteinurije je preiskava seča s testnim lističem. Ce je izsledek pozitiven, natančneje ovrednotimo proteinurijo z določitvijo razmerja med beljakovinami in kreatininom v drugem jutranjem vzorcu seča. Ce proteinurije s testnim lističem ne zaznamo, določamo albuminuri- jo z razmerjem med albuminom in kreatininom v drugem jutranjem vzorcu seča. Najbolj natančno pa še vedno določimo proteinurijo v 24-urnem zbranem seču.

Avtorji:
Skamen Jasna, Purg Darinka, Lindič Jelka

Ključne besede:
kronična ledvična bolezen, proteinurija, albuminurija, 24-urni zbrani seč, drugi jutranji vzorec seča

Citiranje:
Med Razgl. 2011; 50: 419–32.

Prenos PDF >>
© 2020 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑