This post is also available in: English (Angleščina) Slovenščina

Ultrazvočne preiskovalne metode nam omogočajo odkrivanje morfoloških sprememb v arterijski steni, ki napovedujejo razvoj ateros­klerotičnega procesa. Le zgodnje odkritje ate­roskleroze omogoča učinkovito preprečevanje napredovanja bolezni. V naši raziskavi smo že­leli ugotoviti vpliv dejavnikov tveganja za ateros­klerozo na zadebelitev intime-medije karotidnih arterij, ki velja za najzgodnejšo morfološko spre­membo v aterogenezi. Hkrati smo ugotavljali že funkcijske motnje v arterijski steni. Z neinvaziv- no ultrazvočno metodo smo odkrivali zgodnje morfološke in funkcijske spremembe arterij šti­rih skupin preiskovancev: kontrolna skupina, kadilci, sladkorni bolniki, bolniki s periferno ar­terijsko okluzivno boleznijo. V vsaki skupini je bi­lo od 13 do 14 preiskovancev, starih od 32 do 56 let. Pri vseh preiskovancih smo določali de­belino intime-medije na treh različnih mestih obeh karotidnih arterij. Motnje v relaksaciji smo ugotavljali z merjenjem pretoka krvi v brahialni arteriji v mirovanju in med reaktivno hiperemijo. Povprečna debelina intime-medije karotidnih arterij v kontrolni skupini je znašala 0,65 mm. V skupini kadilcev so bile povprečne vrednosti debeline intime-medije primerljive s kontrolno skupino. Pri sladkornih bolnikih je bila večja de­belina intime-medije na vseh treh odsekih, pov­prečna debelina intime-medije je 0,71 mm, sta­tistično značilno povečanje je bilo na skupni karotidni arteriji. Pri bolnikih s periferno arterij­sko okluzivno boleznijo smo našli pomembno po­večano debelino intime-medije na vseh treh odsekih (povprečna debelina intime-medije = 0,77 mm). V povezavi z večanjem debeli­ne intime-medije je naraščalo tudi število ateros- klerotičnih plakov. Ugotovili smo statistično po­membne povezave debeline intime-medije z in­deksom telesne teže in koncentracijo fibrinogena. Izrazita je bila povezanost med debelino intime-medije in številom aterosklerotičnih plakov. Med hiperemijo smo pri vseh skupinah ugotovili značilno povečanje pretoka za 260 %. Pomembno manjše pa je bilo to povečanje pre­toka pri bolnikih s periferno arterijsko okluzivno boleznijo. Raziskava je pokazala, da je merje­nje debeline intime-medije enostavna, zaneslji­va in dobro ponovljiva metoda, ki omogoča od­krivanje zgodnjih morfoloških sprememb arte­rijske stene v procesu aterogeneze. Merjenje sprememb pretoka je manj občutljivo in nenormalen odziv lahko pričakujemo šele pri klinično izraženi obliki ateroskleroze.