MENU
Arhiv številk » 2015 » 3 » | Medicinsko področje » Predmeti » Interna medicina » Medicinsko področje » Predmeti » Kirurgija »

Odprto ovalno okno

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Odprto ovalno okno je ostanek embrionalne povezave med preddvoroma in je pogosta
najdba v populaciji. Večinoma je klinično nemo in ga odkrijemo naključno, lahko pa se klinično
izrazi kot prehodni ishemični napad, možganska kap, migrena z avro, redkeje pa
tudi kot dekompresijska bolezen, periferna embolija ter sindrom platipneja in ortodeoksija.
Strukturi, ki lahko spremljata odprto ovalno okno, sta anevrizma preddvornega pretina
in Evstahijeva valvula. Njuna prisotnost je pogosto povezana z večjim desno-levim
spojem skozi ovalno okno, močneje izraženimi simptomi in oteženim perkutanim zapiranjem
ovalnega okna. Za diagnostiko odprtega ovalnega okna uporabljamo ehokardiografijo
in transkranialno doplersko preiskavo. Transezofagealna ehokardiografija je zaradi
svoje velike občutljivosti in specifičnosti zlati standard za diagnostiko. Je edina preiskava,
s katero ne prikažemo le prehoda kontrasta, temveč tudi značilnosti ovalnega okna
in okolnih struktur, zato jo moramo vedno opraviti pred odločitvijo o perkutanem zapiranju
odprtega ovalnega okna. Odprto ovalno okno je velikokrat naključna najdba in primarna
zaščita v takem primeru ni indicirana. Sekundarna zaščita, ki zajema zdravljenje z zdravili
ali perkutano zapiranje odprtega ovalnega okna, je indicirana pri bolnikih z dokazano kriptogeno
možgansko kapjo, s ponavljajočimi se prehodnimi ishemičnimi napadi ter s periferno
embolijo. Perkutano zapiranje pomembno ne zmanjša tveganja v primerjavi z zdravljenjem
z zdravili, od njega pa imajo večjo korist izbrani mlajši bolniki z velikim tveganjem za
ponovitev emboličnega dogodka.

Avtorji:
Škafar Mojca, Prokšelj Katja

Ključne besede:
: odprto ovalno okno, paradoksna embolija, možganska kap, migrena, transezofagealna ehokardiografija, perkutano zapiranje

Citiranje:
Med Razgl. 2015; 54 (3): 359–68.

Prenos PDF >>
© 2019 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑