MENU
Arhiv številk » 1996 » 1 » | Medicinsko področje » Raziskovalne naloge » Klinična raziskovalna naloga » Medicinsko področje » Predmeti » Nevrologija »

Odzivi posamičnih motoričnih enot na neinvazivno draženje motorične možganske skorje pri bolnikih z okvaro zgornjega motoričnega nevrona

 
Izvleček:

This post is also available in: enEnglish (Angleščina) slSlovenščina

Pri 17 bolnikih po možganski kapi smo proučevali značilnosti odzivanja posamičnih motoričnih enot na neinvazivno magnetno draženje motorične možganske skorje. Odzive bolnikov smo želeli primerjati z odzivi zdravih preiskovancev. Meritve smo opravili v mišicah abduktorju mezinca in bicepsu brahi. Spremembe verjetnosti proženja hrbtenjačnih motonevronov na draženje smo prikazali v obliki frekvenčnih histogramov podražljajne verjetnosti proženja in grafov kumulativnega seštevanja. Za vsako obdobje spremenjene verjetnosti proženja smo določili latenco začetka, trajanje in amplitudo ter preverili prisotnost podobdobij. Za vzdraženje motoričnih enot pri bolnikih je bila običajno potrebna višja jakost draženja. V primerjavi s podobnim in predvidljivim odzivanjem enot pri zdravih preiskovancih so bili odzivi enot pri bolnikih precej bolj raznoliki. Pri nekaterih se vrednosti parametrov obdobja povečane verjetnosti proženja (obdobja PVP) niso v ničemer razlikovale od vrednosti pri zdravih preiskovancih (kratka latenca in trajanje, visoka amplituda ter prisotnost podobdobij). Za druge je bila značilna odsotnost podobdobij ob sicer normalni latenci obdobja PVP. Pri huje prizadetih bolnikih se je pred obdobjem PVP, ki je imelo podaljšano latenco do začetka, podaljšano trajanje in nizko amplitudo, pojavilo obdobje zmanjšane verjetnosti proženja (obdobje ZVP). Ker lahko z močnejšim draženjem vzdražimo obsežnejše predele možganske skorje in morda tudi globlje dele možganov, sklepamo, da lahko vključitev neprizadetih descendentnih poti nadomesti degenerirana kortikospinalna vlakna. Abnormnosti odzivanja motoričnih enot pri bolnikih razlagamo z zmanjšanjem števila funkcionalnih kortikospinalnih vlaken, desinhronizacijo descendentnih impulzov v kortikospinalni progi ter aktivacijo tanjših kortikospinalnih vlaken ali alternativnih, polisinaptičnih descendentnih poti. Predvidevamo, da bi lahko kratka latenca začetka obdobja ZVP potrjevala disinaptično inhibicijo prek Ia inhibicijskega internevrona. Menimo, da naša metoda magnetnega draženja možganske skorje ne omogoča zanesljive ocene mehanizmov popravljanja po možganski kapi.

Avtorji:
Avčin Tadej, Korošec Marko

Ključne besede:
cerebrovaskularne motnje, električna stimulacija, motorična skorja, elektromagnetska polja

Citiranje:
Med Razgl. 1996; 35: 35–58.

Prenos PDF >>
© 2021 Društvo Medicinski razgledi | Na vrh strani / To top ↑